VSL Sklep Cst 30/2020

Jedro

Pritožbeno sodišče na človeški ravni razume stečajnega dolžnika in njegovo življenjsko stisko, vendar pa ne more in ne sme odločiti drugače, kot mu nalaga zakon. Prav tako mora v stečajnem postopku tehtati interese upnikov in dolžnika. Pritožbeno sodišče dolžniku priporoča, da o stečajnem postopku in prodaji nepremičnine obvesti pristojni center za socialno delo, da mu bo pomagal rešiti stanovanjski problem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se o prodaji nepremičnine v lasti stečajnega dolžnika do celote odloči tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 20.000,00 EUR, varščina se določi v višini 9.000,00 EUR (1. točka izreka sklepa) in da mora stečajni dolžnik v roku treh mesecev po prejemu tega sklepa izprazniti nepremičnino, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pomožnim gospodarskim objektom in pripadajočim zemljiščem vse v skupni meri 1.012,00 m2 na naslovu S. pri ... in jo izročiti upravitelju.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnik in predlagal, da sodišče postopek prodaje ustavi.

3. Upravitelj je odgovoril na pritožbo in navedel, da naj pritožbo sodišče zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik navaja, da ne soglaša z dejstvom, da se prodaja njegova nepremičnina, saj se mu s tem jemlje streha nad glavo in ogroža golo preživetje njega in njegove družine. Pričakuje, da naj se mu uredi nadomestno bivališče z vso družino, saj nimajo kam. Navaja, da je leta pošteno živel in garal ter plačeval davke, sedaj pa ga lastna država meče na cesto zaradi drugih, ker ni znal izterjati svojih dolžnikov in je zaradi tega sam ostal brez vsega. Navaja tudi, da se je v nekem drugem znanem primeru odpisal dolg 29 milijonov, njemu pa se ne, pa nima za lastno preživetje.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene trditve niso utemeljene, saj je sodišče prve stopnje odločilo v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da se v primeru stečajnega postopka proda premoženje stečajnega dolžnika in sorazmerno poplača upnike. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je prijavljenih preko 300.000,00 EUR terjatev, od tega jih je upravitelj priznal za preko 160.000,00 EUR. Očitki o nepravilnem ravnanju upravitelja so pavšalni, saj dolžnik ni konkretno navedel, v čem naj bi bile kršitve. Dejstvo, da upravitelj prodaja premoženje dolžnika, pa je v skladu z določbami zakona (ZFPPIPP), ki ureja stečajni postopek, ki se vodi nad dolžnikom.

7. Glede navedbe dolžnika o odpisu 29 milijonov dolga pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre sicer za povsem pavšalno navedbo in ni povsem jasno, za kateri primer gre. Če pa je pritožnik meril na medijsko odmevno zadevo, pa sodišče zgolj pojasnjuje, da je v tistem primeru šlo za dogovor dolžnika z upniki, ne za odpust dolga, ki ga dovoli sodišče.

8. Pritožbeno sodišče na človeški ravni razume stečajnega dolžnika in njegovo življenjsko stisko, vendar pa ne more in ne sme odločiti drugače, kot mu nalaga zakon. Prav tako mora v stečajnem postopku tehtati interese upnikov in dolžnika. Pritožbeno sodišče dolžniku priporoča, da o stečajnem postopku in prodaji nepremičnine obvesti pristojni center za socialno delo, da mu bo pomagal rešiti stanovanjski problem.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj tudi ni našlo razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

30.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 320/2014
• VSL Sklep Cst 433/2018
• VSL sklep Cst 213/2011