VSL Sklep PRp 69/2020

Jedro

Iz opisov prekrškov v izreku odločbe o prekršku izhajajo vsi zakonski znaki prekrška po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2. Iz izreka odločbe o prekršku namreč ne izhaja le dejstvo, da pravna oseba (delodajalec) za zaposlenega delavca ni izplačala plače za posamezen mesec, temveč je v izreku navedeno še, da pravna oseba posledično (ker predhodno ni izplačala plače) za navedene mesece ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega delavca, kar je razvidno iz aplikacije e-davki na dan nadzora.

Ker delodajalec stori prekršek po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, če ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravilno navedel, da sta storilca kršila drugi odstavek 134. člena ZDR-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo odločbo o prekršku prekrškovnega organa v pravni opredelitvi prekrškov tako, da je prekrške pravne osebe opredelilo kot prekršek po drugem odstavku 217. člena v zvezi s 27. točko prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in odgovorne osebe kot prekršek po četrtem odstavku 217. člena v zvezi s 27. točko prvega odstavka 217. člena ZDR-1 (točka I izreka). Odločilo je še, da se odločba o prekršku Finančne uprave RS, št. DT 71011-3799/2018-8 (03-060-18) z dne 5.12.2018 odpravi (točka II izreka). V razlogih sodbe je navedlo, da je ob preizkusu odločbe o prekršku po uradni dolžnosti ugotovilo, da sta podani kršitvi iz prve in druge alineje prvega odstavka 62.a člena Zakona o prekrških (ZP-1). Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZP-1 ob pravilni uporabi predpisa, ki določa prekršek (ZDR-1), spremenilo pravno opredelitev prekrškov, nato pa je, ker je ugotovilo, da ni odločil pristojni organ, na podlagi drugega odstavka 65. člena ZP-1 odpravilo odločbo o prekršku Finančne uprave RS.

2. Proti sodbi vlaga prekrškovni organ pravočasno pritožbo zaradi kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in potrdi odločitev prekrškovnega organa, kot izhaja iz odločbe o prekršku.

3. Pravna in odgovorna oseba v odgovoru na pritožbo nasprotujeta pritožbenim navedbam in predlagata, da višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Prvi stavek šestega odstavka 134.a člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) določa "Če finančna uprava v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, delodajalcu izreče globo od 3.000,00 do 20.000,00 EUR." Drugi stavek šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2 določa „Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega stavka.“ Z globo od 450,00 do 2.000,00 EUR pa se kaznuje odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega stavka tega odstavka (četrti stavek šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2). Prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plače se obveščajo o začetih postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (sedmi odstavek 134.a člena ZPIZ-2).

Na podlagi drugega odstavka 134. člena ZDR-1 se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Po 27. točki prvega odstavka 217. člena ZDR-1 pa se z globo od 3.000,00 do 20.000,00 EUR kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom tega zakona. Po drugem odstavku 217. člena ZDR-1 pa se od 1.500,00 do 8.000,00 EUR kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 450,00 do 2.000,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena (četrti odstavek 217. člena ZDR-1).

5. Prekrškovni organ je z odločbo o prekršku z dne 5. 12. 2018 storilcema očital, da sta kršila drugi odstavek 134. člena ZDR-1 s tem, ko pravna oseba po svoji odgovorni osebi do zakonsko določenega roka 18. v mesecu za prejšnji mesec zaposlenemu delavcu: (-) do 19. 2. 2018 ni izplačala plače za mesec januar 2018 in posledično ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega do zakonskega roka (točki 1a in 2a izreka); do 19. 3. 2018 ni izplačala plače za mesec februar 2018 in posledično ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega do zakonskega roka (točki 1b in 2b izreka); (-) do 18. 4. 2018 ni izplačala plače za mesec marec 2018 in posledično ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega do zakonskega roka (točki 1c in 2c izreka); (-) do 18. 5. 2018 ni izplačala plače za mesec april 2018 in posledično ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega do zakonskega roka (točki 1d in 2d izreka odločbe o prekršku), kar je razvidno iz aplikacije e-davki na dan nadzora 10. 9. 2018, s čimer je pravna oseba storila štiri prekrške po pravilno: drugem stavku v zvezi s prvim stavkom šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, odgovorna oseba pa štiri prekrške po pravilno: četrtem stavku v zvezi s prvim stavkom šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2 (in ne po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2).

6. Glede na takšne opise prekrškov v izreku odločbe o prekršku so utemeljene pritožbene navedbe prekrškovnega organa, da iz opisov nedvomno izhajajo vsi zakonski znaki prekrška po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2. Iz izreka odločbe o prekršku namreč ne izhaja le dejstvo, da pravna oseba (delodajalec) za zaposlenega delavca ni izplačala plače za posamezen mesec (za januar 2018 najpozneje do 19. 2. 2018, za februar 2018 do dne 19. 3. 2018, za marec 2018 do 18. 4. 2018 in za april 2018 do 18. 5. 2018), temveč je v izreku odločbe o prekršku navedeno še, da pravna oseba posledično (ker predhodno ni izplačala plače) za navedene mesece ni oddala REK-1 obrazca za zaposlenega delavca, kar je razvidno iz aplikacije e-davki na dan nadzora 10. 9. 2018. Ker je v drugem odstavku 134. člena ZDR-1 predpisan rok za izplačilo plače; delodajalec pa stori prekršek po prvem stavku šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, če ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače, je prekrškovni organ v odločbi o prekršku pravilno navedel, da sta storilca kršila drugi odstavek 134. člena ZDR-1. Glede na navedeno je prekrškovni organ pravilno v odločbi o prekršku štiri prekrške pravne osebe opredelil (pravilno) kot prekršek po drugem stavku v zvezi s prvim stavkom šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2 in odgovorne osebe kot pravilno: prekršek po četrtem stavku v zvezi s prvim stavkom šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, zato je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ko je v točki I izpodbijane sodbe prekrške pravne osebe opredelilo kot štiri prekrške po drugem odstavku 217. člena v zvezi s 27. točko prvega odstavka 217. člena ZDR-1 in odgovorne osebe kot prekrška po četrtem odstavku 217. člena v zvezi s 27. točko prvega odstavka 217. člena ZDR-1, nepravilna.

7. Posledično je nepravilna odločitev sodišča, da v postopku o prekršku ni odločal stvarno pristojni organ in je zato podana kršitev iz prve alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1. Iz navedenega prvega odstavka šestega odstavka 134.a člena ZPIZ-2 namreč izhaja, da je Finančna uprava RS pristojna za odločanje v prekrškovnem postopku, če v okviru davčnega nadzora, ki ga opravlja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ugotovi, da delodajalec ni predložil obračuna davčnega odtegljaja, ker ni izplačal plače. Navedeno izhaja tudi iz določbe sedmega odstavka 134.a člena ZPIZ-2, da se prekrškovni organi za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku o neizplačilu plač obveščajo o začetih postopkih o prekršku iz prejšnjega odstavka in 27. točke prvega odstavka 217. člena Zakona o delovnih razmerjih. Glede na navedeno je nepravilna tudi odločitev sodišča v točki II izreka, ko je na podlagi drugega odstavka 65. člena ZP-1 odpravilo odločbo o prekršku, saj je odločbo o prekršku izdal pristojni prekrškovni organ, to je Finančna uprava RS.

8. Ker višje sodišče kot pritožbeno sodišče ni pristojno za vsebinsko odločanje o zahtevi za sodno varstvo, je ugodilo pritožbi prekrškovnega organa in razveljavilo izpodbijano sodbo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvostopenjsko sodišče naj po potrebi skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 ponovni ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka ter nato po vsebini presodi, ali so utemeljene navedbe zahteve za sodno varstvo pravne osebe ter odgovorne osebe.

Datum zadnje spremembe:

30.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba PRp 387/2016
• VSL sodba PRp 372/2016
• VSL sodba PRp 142/2016