VSL sklep Cst 189/2020

Jedro

Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da v tej zadevi še ni bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in (tudi zato) zoper njega še ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo tudi, ali je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. V tej fazi odločanja bi lahko po uradni dolžnosti presojalo le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in bi zato bilo potrebno zavrniti predlog za odpust obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma ga spremeni ter predlogu za odpust obveznosti ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi obširno navaja razloge, zaradi katerih se ni uspel odzvati na upraviteljeve poskuse komunikacije z njim (pošta, telefon). Višje sodišče preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ti pa v tem primeru niso pomembni za odločitev. Višje sodišče je zato preizkusilo izpodbijan sklep (med drugim) tudi v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. Ko dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti, mora sodišče zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence in evidence iz 413. člena ZFPPIPP. Le če na podlagi pridobljenih podatkov ugotovi, da obstaja ovira za odpust iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, predlog za odpust obveznosti zavrne. Če ugotovi, da tovrstna ovira ne obstaja, izda sklep, s katerim začne postopek odpusta obveznosti, ne da bi presojalo, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP (zloraba pravice do odpusta obveznosti). Značilnost nevestnega ali nepoštenega ravnanja imajo tudi kršitve dolžnikovih obveznosti iz 383.b, 384., 386. in 401. člena ZFPPIPP. Tudi te kršitve so ovira za odpust obveznosti (predpostavka nedovoljenosti odpusta obveznosti), ki jo sodišče presoja na ugovor upnika ali upravitelja (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP).

6. Dolžnikova poštenost in vestnost se pri obravnavi predloga za začetek postopka odpusta obveznosti preizkuša le skozi pogoje, ki morajo biti podani ob začetku postopka odpusta obveznosti. Če ti pogoji niso podani, sodišče predlog zavrne. Če pa so pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti (na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti) podani, se dolžnikova poštenost in vestnost ob vložitvi predloga za odpust obveznosti domneva (primerjaj: VSL Cst 703/2017).

7. Če sodišče na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti, s katerim upnik ali upravitelj uveljavlja, da odpust obveznosti ni dovoljen (da ni pogojev zanj) presodi, da so trditve vložnika ugovora utemeljene, ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

8. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da v tej zadevi še ni bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in (tudi zato) zoper njega še ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo tudi, ali je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. V tej fazi odločanja bi lahko po uradni dolžnosti presojalo le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in bi zato bilo potrebno zavrniti predlog za odpust obveznosti.

9. ZFPPIPP v 405. členu natančno določa postopek v zvezi z ugovorom proti odpustu obveznosti (razpis naroka, vročitev ugovora (s prilogami) dolžniku, da se o njem izjavi, izvedba naroka za izvedbo dokazov o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom). Šele po tako izvedenem (kontradiktornem) postopku sme sodišče prve stopnje, če presodi, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ustaviti postopek odpusta obveznosti in zavrniti predlog za odpust obveznosti. Proti takšnemu sklepu pa imajo stranke pravico vložiti pritožbo.

10. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o dolžnikovem predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti napačno uporabilo določbe ZFPPIPP, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bo moralo o dolžnikovem predlogu ponovno odločiti, tokrat ob upoštevanju ustreznih (prej navedenih) določil ZFPPIPP. Višje sodišče samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti navedenih pomanjkljivosti, saj dejstva, ki jih navaja dolžnica v pritožbi, do sedaj niso bila (ustrezno) obravnavana. V kolikor bi jih prvič obravnavalo višje sodišče, bi s tem nesorazmerno poseglo v ustavno pravico dolžnice do pravnega sredstva (prim. sklep VS RS Cp 32/2019). V položaju, ko vrnitev zadeve v ponovno sojenje že na prvi pogled ne pomeni kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa je razveljavitev izpodbijanega sklepa smotrna.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

30.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 527/2020
• VSL Sklep Cst 359/2020
• VSL Sklep Cst 149/2019