<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 361/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.361.2020
Evidenčna številka:VSL00033285
Datum odločbe:28.04.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Nataša Ložina
Področje:SODNE TAKSE
Institut:predlog za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja družine - pomanjkljivi podatki - neresnični podatki o premoženjskem stanju - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga

Jedro

Toženec je v predlogu oziroma izjavi (v izjavi tudi njegov sin) navedel pomanjkljive in neresnične podatke o materialnem položaju družine. Toženec je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zamolčal svoje dohodke iz oddajanja premoženja v najem, zamolčal je sinove dohodke ter kljub temu, da je imel odprta dva transakcijska računa, priložil izpiske zgolj enega.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dejansko stanje znatno odstopa od podatkov, navedenih v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavah toženca in njegovega sina. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba takšni izjavi odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za taksno oprostitev. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je namreč na strani predlagatelja oprostitve, saj taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks z dne 24. 12. 2019.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka (toženec), ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da toženca oprosti plačila sodne takse za pritožbo oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno reševanje sodišču prve stopnje. Stališče sodišča prve stopnje, da je treba izjavi toženca o materialnem položaju družine v predlogu za taksno oprostitev, ker naj ne bi navedel celotnega premoženja (svojega in premoženja družinskih članov), v celoti odvzeti dokazno vrednost in posledično predlog za taksno oprostitev (ker ni zadoščeno trditvenemu in dokaznemu bremenu) zavrniti, je materialnopravno zmotno.

3. Toženec navaja, da v vlogi ni navedel nobene neresnične izjave in da je pravno formalno dovolj, da je svoji vlogi priložil originalni, lastnoročno podpisani izjavi zase in za svojega sina (družinskega člana), s katerima sta sodišču dovolila vpogled v vse potrebne podatke o njunem premoženjskem stanju. V predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je toženec po resnici zapisal, da nima denarnih sredstev ali likvidnega in neobremenjenega premoženja, s katerim bi lahko plačal tako visoko sodno takso, saj ni v delovnem razmerju in ne prejema redne plače, njegovo nepremično premoženje pa je obremenjeno s hipotekami in začasno odredbo. S tem, da je samostojni podjetnik v letu 2019 zgolj tri mesece, je mislil, da je zgolj tri mesece dejansko posloval, ostali čas v letu 2019 pa je njegov s. p. miroval in bil aktiven le kot gospodarsko statusna oblika. Sicer pa je njegovo poslovanje v letu 2019 tako ali tako nerelevantno. Sodišče bi namreč moralo vpogledati v podatke za poslovanje toženčevega s. p. - ja za leto 2018. V kolikor sodišče prve stopnje samo ni moglo pridobiti podatka o toženčevih dohodkih v okviru poslovanja njegovega s. p. - ja, bi moralo tožencu s pozivom naložiti pribavo in dostavo teh podatkov sodišču. Prilaga davčni obračun njegovega s. p. - ja za leto 2018 (obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti) ter podatke iz letnega poročila za leto 2018. Toženec ni nikjer navedel, da on ali njegov sin nista lastnika ali solastnika določenih nepremičnin, torej ni zamolčal nepremičnin, temveč je celo povedal, da s sinom imata premoženje, vendar je to obremenjeno in nelikvidno. Ne glede na premoženje, katerega obstoj je sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti, toženec še vedno izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo oziroma vsaj za odlog ali obročno odplačevanje sodne takse.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da se v pravdnem postopku v skladu s prvim odstavkom 168. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse. V skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odloči sodišče prve stopnje o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks na predlog stranke. Ta mora poleg drugih podatkov vsebovati tudi podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov, soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njihovega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, in izjavo, da so vsi podatki, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost (4., 5. in 6. alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1). Sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani1 (prvi odstavek 11. člena ZST-1), če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani, pa sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, še posebej pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o taksni oprostitvi pravilno upoštevalo toženčev predlog s prilogami (izjavi o premoženjskem stanju) in dokumentacijo, ki jo je v skladu s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 pridobilo po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je toženec v predlogu oziroma izjavi (v izjavi tudi njegov sin) navedel neresnične podatke o materialnem položaju družine. Navedeni podatki namreč niso skladni z dejanskim stanjem oziroma je toženec navedel pomanjkljive in neresnične podatke. Drugačne pritožbene navedbe toženca niso utemeljene. Toženec je res v predlogu navedel, da »nima denarnih sredstev ali likvidnega in neobremenjenega premoženja, z unovčitvijo katerega bi lahko plačal tako visoko sodno takso«, vendar to ne pomeni, da so podatki, ki jih je navedel, resnični, točni in popolni. Toženec je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zamolčal svoje dohodke iz oddajanja premoženja v najem, zamolčal je sinove dohodke ter kljub temu, da je imel odprta dva transakcijska računa, priložil izpiske zgolj enega. V izjavi k predlogu za taksno oprostitev je toženec navedel, da ima od prihodkov oziroma dohodkov in premoženja hišo (parc. št. 6/10, 6/15) in lokal (parc. št. 6 v izmeri 12,70m2), zamolčal pa je, da je solastnik v deležu 108/1000 tudi parc. št. 4/1, 3 in 5/2, vse k. o. X. Nepopolni so bili tudi podatki o sinovih dohodkih in premoženju, saj je v izjavi navedeno zgolj, da je sin šoloobvezen otrok, zamolčano pa je tudi, da je sin solastnik kar šestih nepremičnin. Prav tako ne prepriča pritožbena navedba toženca, da se je zgolj »nerodno izrazil«, ko je zapisal, da je »samostojni podjetnik v letošnjem letu šele nekaj mesecev, zato ne more sodišču predložiti letnega davčnega obračuna za preteklo poslovno leto (poslovno leto 2018)«, s čimer naj bi želel povedati, da je preostali čas v letu 2019 njegov s. p. miroval, saj to nima nobene zveze s poslovanjem v letu 2018, za katero toženec ni priložil letnega davčnega obračuna. Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2018 ter podatke iz letnega poročila za leto 2018 prilaga šele pritožbi, kar pa je prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba toženca, da je pravno formalno dovolj, da je svoji vlogi priložil izjavi, s katerima sta toženec in njegov sin sodišču dovolila vpogled v vse potrebne podatke o njunem premoženjskem stanju. Drugi odstavek 12. člena ZST-1 namreč določa, da mora predlog za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks poleg soglasja stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, vsebovati tudi podatke o dohodkih in premoženju stranke ter njenih družinskih članov, pri čemer so stranka in njeni polnoletni družinski člani premoženjsko odgovorni, če ti podatki v predlogu niso resnični, točni in popolni.

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da dejansko stanje znatno odstopa od podatkov, navedenih v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavah toženca in njegovega sina. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso takšni izjavi odvzeti dokazno vrednost in posledično zavrniti predlog za taksno oprostitev. Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev je namreč na strani predlagatelja oprostitve, saj taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno predpisano obveznost plačila sodnih taks.2 Drugačna pritožbena navedba in očitek o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje nista utemeljena.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženec svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu ni zadostil, kljub temu, da je to na njegovi strani. Ker toženec ni izkazal, da bi bila s (takojšnjim) plačilom sodnih taks (v celotnem znesku) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njegovi družinski člani, je sodišče prve stopnje njegov predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo toženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP) .

-------------------------------
1 Osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
2 Sklep VS RS I Up 172/2013, sklep VSL II Cp 829/2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 12, 12a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4NjA5