VSL Sklep II Cp 404/2020

Jedro

Dejstvo je, da je toženka odvod fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino brez njegovega strinjanja uredila na drug način, ki tožnika obremenjuje bolj kot prej. Sedaj se odpadna voda izteka vsakodnevno, prej pa se je to dogajalo le občasno (pozimi); poleg tega se voda sedaj celo razliva po tožnikovi nepremičnini, kar se prej ni dogajalo. Zato ne more držati, da opisana sprememba toženkinega izvrševanja soposesti za tožnika nima ekonomskega oziroma praktičnega pomena. Gre za znatno spremembo, ki za tožnika upravičeno ni sprejemljiva. Pritožbeno stališče, da bi bil lahko novi iztok vode za tožnika moteč šele, če bi na spornem delu nastalo mokrišče, je pretirano in mu ni mogoče slediti. Nov stalni in razlivajoči se iztok za tožnika v primerjavi s prejšnjim občasnim in vkopanim iztokom predstavlja bistveno spremembo, ki je ni dolžan trpeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. in IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

2. v I. točki izreka: zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je toženka motila tožnika v nemoteni posesti nepremičnine parc. št. 117/4 k.o. X s tem, da je na del te nepremičnine postavila del lesenega montažnega objekta in preko te nepremičnine speljala odvod svojih fekalnih vod, posledično pa je zavrnilo tudi zahtevek za odstranitev oziroma za vzpostavitev prejšnjega stanja, zahtevek za prepoved takšnih in podobnih motilnih dejanj v bodoče ter zahtevek za izrek denarne kazni v primeru ponovnega motenja posesti;

3. v II. točki izreka: delno ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, in sicer 1. na ugotovitev, da je toženka motila tožnika v nemoteni posesti nepremičnine parc. št. 117/4 k.o. X s tem, da je speljala odvod svojih fekalnih vod, ki iztekajo iz njene čistilne naprave, v moder plastičen sod, te vode pa se nato dalje izlivajo preko navedene nepremičnine, 2. na preprečitev opisanega motilnega dejanja, ter 3. na prepoved takšnih ali podobnih motilnih dejanj v bodoče,

4. v III. točki izreka: zavrnilo podredni tožbeni zahtevek v preostalem delu, ki se nanaša na izrek denarne kazni,

5. v IV. točki izreka: odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega postopka.

6. Toženka je zoper odločitvi v II. in IV. točki izreka sklepa vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opozarja, da je bilo motilno dejanje v zvezi s postavitvijo čistilne naprave izvršeno daleč pred vložitvijo tožbe. Na to kažejo že izvedeni dokazi pa tudi pritožbi priložena fotografija, iz katere je razvidno, da se je tožnik z novim iztekom vode iz male čistilne naprave seznanil že davno pred 20. 12. 2019 (pravilno: 2018). Glede na navedeno je tožnik prekoračil 30-dnevni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Nasprotuje ugotovitvam sodišča glede spremembe izvajanja posesti s strani toženke. Citira izjave zaslišanih prič, iz katerih izhaja, da se je posest ves čas izvajala na enak način (glede iztoka iz greznice na tožnikovo parcelo ni prišlo do nobene spremembe), ter da je bil tožnik seznanjen s postavljenim modrim sodom. V nadaljevanju opisuje, kakšno je bilo stanje v preteklosti in kako se je prvotni iztok iz greznice kasneje spremenil v iztok iz male čistilne naprave. Pri tem zlasti opozarja, da je bila dvoprekatna greznična jama z iztokom zgrajena že leta 1985, ko je bilo vse skupaj na isti nepremičnini, katere lastnica je bila sedaj že pokojna mati pravdnih strank. Odtočne cevi so potekale po strmem pobočju in bile na izstopnem koncu zaščitene z modrim plastičnim sodom, ki je bil večkrat preluknjan za prost iztok vode na travnato površino. Plastični sod je predstavljal le zaščito cevi pred njihovim zasutjem z ilovico. To je bil tedaj v vasi običajen način delovanja greznic, ki ni vključeval astronomskih stroškov morebitnega praznjenja in kateremu ni nihče nasprotoval. Oporeka ugotovitvi sodišča, da se je fekalna voda iz greznice iztekala pod površino zemlje, pri čemer se sklicuje na citirane izjave tožnika in prič. Glede delovanja malih čistilnih naprav in praznjenja prekatnih greznic se sklicuje na že predložene listine. Trdi, da se greznica prazni samo na tri leta (ne mesečno), vmesne praznitve pa se računajo okrog 400 EUR, glede tega bo naknadno poslala točen cenik. Poudarja, da iz izpovedb prič izhaja, da je bil plastičen sod za odtok iz greznice ves čas na istem mestu. Tako je bilo najmanj trideset let, pred štirimi leti pa je bil ta sod zaradi dotrajanosti zamenjan z betonsko cevjo. Iztok je ves čas potekal na enak način, preko enakega modrega soda, pa tudi nekdanja greznica in sedanja mala čistilna naprava sta na istem mestu. Opozarja, da iztok iz greznice in iztok iz male čistilne naprave ne moreta biti isto. Da iz male čistilne naprave ne tečejo fekalne vode, ampak le voda, potrjuje tudi dokumentacija v spisu. Star način odvajanja fekalnih voda in odvajanje vode iz male čistilne naprave se v ničemer ne razlikujeta. Sodišče se je preveč poglobilo v moder sod, premalo pa je preučilo delovanje male čistilne naprave in njeno bistvo. To čistilno napravo je toženka postavila, da bi tožniku prišla čim bolj nasproti. Teren je hribovit in iztok vode ni mogel biti speljan drugam kot navzdol na tožnikovo parcelo, ponikanje vode pa zaradi ilovnatega terena ni mogoče. Nov iztok vode ni tako velik, da bi na spornem delu nastalo mokrišče, ki bi tožnika kakorkoli oviralo (ne drži, da ne more kositi trave). Če bi obstajalo mokrišče oziroma bi stala voda, bi sodišče to na ogledu zaznalo in zabeležilo. Sicer pa bi oceno glede ponikanja vode moral podati strokovnjak (npr. geolog) in ne sodišče. Izpostavlja, da se za pravno upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja soposesti, vendar nanj bistveno ne vpliva. Pogoji za uveljavljanje motenja posesti niso podani, saj je toženka posest ves čas (že več kot 20 let) nemoteno izvajala na popolnoma enak način, pri čemer je sprememba soda ali minimalna sprememba lokacije iztoka vode (nekaj metrov v levo ali desno) brezpredmetna. Malenkostne motnje se ne priznavajo (minima non curat praetor). Če je ekonomski interes majhen, sploh ni podlage za tožbo in je tožbo treba zavreči. Posledično je nepravilna tudi odločitev glede stroškov postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da odločitev v II. in IV. točki spremeni tako, da tožnikov zahtevek v celoti zavrne in tožniku naloži v plačilo vse njene stroške postopka, oziroma podredno, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter ponovno odloča o stroških postopka.

7. Tožnik v odgovoru na pritožbo argumentirano nasprotuje pritožbenim navedbam. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo v celoti zavrne in toženki naloži plačilo vseh stroškov pritožbenega postopka.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. V tej motenjski pravdi je sodišče prve stopnje po zavrnitvi tožnikovega primarnega zahtevka (zaradi postavitve dela lesenega montažnega objekta in speljave odvoda fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino) v pretežnem delu ugodilo njegovemu podrednemu, ožje postavljenemu zahtevku (zaradi speljave odvoda fekalnih vod, ki iztekajo iz toženkine čistilne naprave, v moder plastičen sod, ter nadaljnjega izlivanja teh vod preko tožnikove nepremičnine). Izpodbijana odločitev o podrednem zahtevku temelji na zaključku o toženkini neupravičeni (samovoljni) spremembi soposesti, ki jo je izvajala skupaj s tožnikom na delu njegove nepremičnine. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je prvotni iztok toženkinih fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino potekal na drugi lokaciji in na drugačen način. Prvotni odtok se je iz greznice iztekal v navpično vkopano betonsko cev (v zemljo) in je bil mišljen zgolj kot alternativa za zimski čas, ko razmere ne bi omogočale praznjenja greznice. Novi odtok fekalnih voda, ki poteka iz toženkine novozgrajene male čistilne naprave, pa je speljan v moder plastični sod 8 do 10 metrov stran od prvotnega iztoka (ta sod je sicer tam stal že prej in bil namenjen zbiranju meteornih voda), od koder se (zaradi delne vkopanosti soda v zemljo in zaradi lukenj v njem) voda prosto zliva po površini zemljišča. Poleg tega je sodišče prve stopnje ocenilo, da dokazni postopek ni potrdil toženkinih trditev o obstoju (pisnega) dogovora strank glede novega odtoka iz male čistilne naprave. Izpodbijana odločitev je pravilna, njena obrazložitev pa dovolj izčrpna, logična in prepričljiva.

10. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (24. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ)). Sodišče daje sodno varstvo zaradi motenja posesti oziroma odvzema posesti glede na zadnje posestno stanje in nastalo motenje, pri tem pa se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika (glej 32. in 33. člen SPZ). Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen ZPP).

11. V zvezi z ugotovljenim motilnim dejanjem toženka v tem postopku v pritožbi prvič opozarja na tožnikovo zamudo 30-dnevnega subjektivnega roka za vložitev tožbe (32. člen SPZ), ne da bi ob tem izkazala, da na to brez svoje krivde ni mogla opozoriti že prej. Sodišče prve stopnje je v 8. in 21. točki obrazložitve sklepa pravilno ugotovilo, da ni bilo prerekano, kdaj je tožnik izvedel za nov iztok fekalnih voda v moder plastičen sod (20. 12. 2018). Iz podatkov spisa je razvidno, da se je toženka do sedaj na nepravočasnost predmetne tožbe sklicevala le v tistem delu, v katerem je oporekala tožbenemu zahtevku glede motenja posesti s postavitvijo dela lesenega montažnega objekta (nadstreška).¹ Ker se toženka na zamudo roka za uveljavljanje posestnega varstva v zvezi z odvodom fekalnih voda v pritožbi sklicuje prepozno, njenih navedb in dokazov v zvezi s tem ni mogoče upoštevati – gre za nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12. Pritožbena kritika v izpodbijanem sklepu ugotovljenega dejanskega stanja glede samovoljne in znatne spremembe odvoda fekalnih voda ni utemeljena. Toženka skuša minimizirati spremembo (so)posestnega stanja, vendar v tem ni prepričljiva, saj so nekatere njene pritožbene navedbe bodisi v nasprotju same s seboj bodisi zavajajoče. Ostale pritožbene navedbe niso pravno pomembne.

13. Kot kontradiktorno gre izpostaviti pritožbeno zatrjevanje, da se je (so)posest ves čas izvajala na enak način. Ob zatrjevanju, da se star način odvajanja fekalnih voda in odvajanje vode iz male čistilne naprave v ničemer ne razlikujeta, namreč toženka istočasno navaja, da se je prvotni iztok iz greznice kasneje spremenil v iztok iz male čistilne naprave, da ta dva iztoka ne moreta biti isto ter da se je novi iztok premaknil na drugo mesto na tožnikovi nepremičnini (nekaj metrov stran).

14. Pritožbeno poudarjanje, da je bil tožnik seznanjen s postavljenim modrim sodom, se izmika bistvu ugotovljenega motilnega dejanja in je zavajajoče. V tem motenjskem sporu je bilo zatrjevano in ugotovljeno, da je bil spremenjen le iztok fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino (prej v vkopano cev, torej v zemljo, nato razlivanje voda izven preluknjanega in na pol vkopanega plastičnega soda po površini zemljišča), ne pa tudi, da bi bili na tožnikovo nepremičnino postavljeni dodatni (novi) predmeti (npr. nov sod ali cev). Obstoj modrega plastičnega soda na mestu sedanjega iztoka ni sporen, temveč je bistveno, da se vanj sedaj ne izliva več ista vrsta odpadnih voda s toženkine nepremičnine (prej meteorne vode, sedaj fekalne vode iz male čistilne naprave). Isti odtok se ne uporablja več za isti namen. To spremembo pa je toženka izvršila brez tožnikovega predhodnega dovoljenja, očitno misleč, da gre za "čisto vodo" (ker ta zdaj izteka iz njene nove čistilne naprave), ki tožnika ne bi smela motiti (glej zaslišanje toženke na list. št. 50).

15. Kot je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, vsebina tekočine iz male čistilne naprave ni pomembna (ali gre za čisto vodo). Dejstvo je, da je toženka odvod fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino brez njegovega strinjanja uredila na drug način, ki tožnika obremenjuje bolj kot prej. Sedaj se odpadna voda izteka vsakodnevno,² prej pa se je to dogajalo le občasno (pozimi); poleg tega se voda sedaj celo razliva po tožnikovi nepremičnini, kar se prej ni dogajalo.³ Zato ne more držati, da opisana sprememba toženkinega izvrševanja soposesti za tožnika nima ekonomskega oziroma praktičnega pomena.⁴ Gre za znatno spremembo, ki za tožnika upravičeno ni sprejemljiva. Pritožbeno stališče, da bi bil lahko novi iztok vode za tožnika moteč šele, če bi na spornem delu nastalo mokrišče, je pretirano in mu ni mogoče slediti. Nov stalni in razlivajoči se iztok za tožnika v primerjavi s prejšnjim občasnim in vkopanim iztokom predstavlja bistveno spremembo, ki je ni dolžan trpeti.

16. Da je bil na mestu prvotnega iztoka fekalnih voda v preteklosti postavljen moder plastični sod, za odločitev v predmetni zadevi prav tako ni pravno pomembno. Iztrgani citati iz izpovedb zaslišanih prič, na katere se sklicuje pritožba, se nanašajo na prav ta (nekdanji) moder plastični sod, glede katerega toženka v pritožbi sama pojasni, da je bil pred štirimi leti zaradi dotrajanosti zamenjan z betonsko cevjo. Navedeni moder plastični sod torej neposredno pred motilnim dejanjem ni bil več v uporabi, poleg tega se motilno dejanje nanaša na drug moder plastični sod, ki je bil v preteklosti namenjen odtoku meteornih voda in ves čas stoji na drugem mestu.⁵ Glede na navedeno pritožbeni poskus dokazovanja, da so se fekalne vode (iz tedaj še uporabljane greznice) že pred motilnim dejanjem prosto iztekale po površju zemlje, in to ves čas ter v velikih količinah, ne more biti uspešen. Tudi če je bilo enkrat v preteklosti dejansko tako, je bilo neposredno pred motilnim dejanjem stanje drugačno - odtoku fekalnih voda je služila v zemljo v celoti vkopana betonska cev in voda ni zastajala na površju zemlje. V zvezi z zaslišanima pričama M. P. in A. K. (sestri obeh pravdnih strank) gre poleg tega dodati, da sta glede na njuni izpovedbi izrazito naklonjeni toženki in da za zadnjih nekaj let glede na njun spor s tožnikom s stanjem v naravi ne moreta biti neposredno seznanjeni (M. P. je celo izrecno povedala, da tam v zadnjem času ne sme več hoditi). Njunih izpovedb o vseskozi nespremenjenem stanju glede odtoka toženkinih fekalnih voda na tožnikovo nepremičnino tako ni mogoče upoštevati.

17. Kaj želi toženka dokazati s pritožbenim sklicevanjem na delovanje malih čistilnih naprav ter na pogostost in stroške praznjenja prekatnih greznic, ni povsem razumljivo. Če s tem utemeljuje smotrnost svoje odločitve za nakup male čistilne naprave, to za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ni pravno pomembno. V tej pravdi se presoja vpliv toženkinega na novo urejenega odtoka fekalnih voda na tožnika - ali ga je s tem motila v njegovi soposesti ter ali je za takšno motenje imela pravno podlago. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da odgovora na ti dve vprašanji toženki nista v prid. Za sprejem izpodbijane odločitve to zadošča. Bolj poglobljena analiza in primerjava pravnih položajev obeh pravdnih strank, kakršno želi toženka (npr. glede njenih možnosti odvodnjavanja fekalnih voda in glede ponikanja vode na spornem območju), bi presegla domet predmetnega postopka (spor zaradi motenja posesti), ki je namenjen hitremu reševanju zgolj omejenega števila spornih vprašanj.⁶

18. Glede na pravilnost in zakonitost odločitve v II. točki izreka ni potrebe po spremembi stroškovne odločitve v IV. točki izreka sklepa, ki je upoštevala delni uspeh strank v pravdi.

19. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

20. Toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa je glede na njegovo argumentirano nasprotovanje pritožbi dolžna povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). V skladu z Odvetniško tarifo (OT) je tožnik upravičen do priznanja 375 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1) in 2 % materialne stroške, kar zvišano za 22 % DDV, ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR⁷), znaša 279,99 EUR. Priznane stroške mora toženka tožniku povrniti v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude s plačilom stroškov pa tožniku dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

-------------------------------
¹ Glej list. št. 13 in 14.
² Toženka sama priznava, da se voda iz male čistilne naprave izteka po 10 minut dvakrat na dan . glej list. št. 96.
³ Nasprotnega toženka glede na ugotovitve sodišča o zadnjem iztoku pred motenjem posesti in o aktualnem (motečem) iztoku ni uspela dokazati (prej v celoti vkopana betonska cev, sedaj plastični sod, ki je le deloma vkopan v zemljo in ima vidne luknje). Razlivanje vode oziroma njen tek po površini zemljišča potrjujeta tudi fotografiji tožnika v prilogah A6 in A7.
⁴ Ni utemeljeno sklicevanje pritožnice na podobnost z zadevama VSL sklep I Cp 476/2000 z dne 10. 5. 2000 (namestitev kislega zemlja na že urejeno cvetlično gredo) in VSL sklep I Cp 2214/2013 z dne 29. 1. 2014 (postavitev cvetličnih lončkov ob poti, kar pa ne ovira soposesti poti). V konkretnem primeru namreč ne gre za primerljivo (bagatelno) motenje posesti.
⁵ Da sta bila v preteklosti dva modra plastična soda, izhaja tudi iz pritožbenih navedb.
⁶ Primerjaj dr. Renato Vrenčur v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, strani 195 do 197.
⁷ Od 6. 4. 2019 dalje velja Sklep o spremembi vrednosti točke (Ur. list RS, št. 22/2019), po katerem vrednost točke po OT znaša 0,60 EUR.

Datum zadnje spremembe:

24.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 234/2020
• VSC Sklep Cp 468/2021
• VSL sklep I Cp 522/2015