<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2280/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2280.2019
Evidenčna številka:VSL00033253
Datum odločbe:20.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Suzana Ivanič Lovrin (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prehod premoženja na državo - zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - dolg zapuščine - stroški pogreba

Jedro

V obravnavanem primeru je višina izplačanih sredstev iz naslova socialne pomoči občutno presegala vrednost zapuščine, kar pomeni, da je na podlagi omejitve dedovanja celotna zapuščina postala last Republike Slovenije. Nasprotno naziranje pritožnice je zmotno. V okoliščinah, ko zapuščine ni, sodišču skladno s prvim in drugim odstavkom 203. člena ZD ni treba opraviti zapuščinske obravnave. Tako lahko namreč odloči, če po podatkih smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja in tudi, če je zapustil le premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Iz podatkov spisa izhaja, da je že v smrtovnici (za katero je podala podatke prav pritožnica) navedeno, naj se zapuščinska obravnava ne opravi, ker pokojna ni zapustila premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki I. izpodbijanega sklepa ugotovilo obseg zapuščine na dan smrti zapustnice (denarna sredstva na bančnem računu v višini 202,08 EUR) ter dvige z računa od 20. 11. 2018 do ukinitve računa. V točki II. izreka je ugotovilo, da je Republika Slovenija vložila predlog za omejitev dedovanja v višini 15.981,58 EUR, kar predstavlja skladno z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih 2/3 dejansko izplačanih sredstev, ki jih je plačevala za zapustnico iz naslova denarne socialne pomoči v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 1. 2017. Odločilo je, da premoženje zapustnice iz točke I. izreka sklepa postane last Republike Slovenije in se izroči pristojnemu organu RS, ki ga sme prevzeti po pravnomočnosti tega sklepa (točka III. izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo hči zapustnice S. G., ki bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje poklicana kot zakonita dedinja k dedovanju, če Republika Slovenija ne bi uveljavljala omejitve dedovanja. Navaja, da se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritrjuje ugotovitvi sodišča, da je opravila štiri dvige z računa zapustnice. Sredstva je porabila izključno za zapustnico, to je za plačilo pogrebnih stroškov in spomenika. Prilaga račune. Svoja stališča in razloge za dvig z računa zapustnice je želela podati osebno na sodišču na zapuščinski obravnavi, vendar je sodišče ni opravilo. S tem je kršilo določbe postopka, saj ni bilo pogojev za odločanje brez zapuščinske obravnave, ker je zapuščina obstajala. Kršena je bila tudi njena pravica do priglasitve terjatve do zapuščine, pravica zahtevati povračilo pogrebnih stroškov oziroma pravica do dogovora o kritju teh stroškov z nasprotno udeleženko zapuščinskega postopka – državo. To je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe. Predlaga, naj se izpodbijani sklep razveljavi in v ponovljenem postopku opravi zapuščinska obravnava, na kateri ji bo dana možnost, da se z državo dogovori o stroških pogreba in spomenika. V nasprotnem primeru naj se upošteva njena terjatev do zapuščine v višini 3.505,75 EUR, ki jo uveljavlja v pobot.

3. Nasprotna udeleženka – RS na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča, da je bila zapustnica prejemnica denarne socialne pomoči, ki jo je zanjo plačevala Republika Slovenija, in da znesek te socialne pomoči presega vrednost zapuščine. Prav tako ne izpodbija odločitve, da se zato na podlagi 128. člena ZD1 omeji dedovanje za celotno ugotovljeno zapuščino. Po prvem odstavku 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, last Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna RS, oziroma last občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. To premoženje ne sodi v zapuščino, ni predmet dedovanja, izplačevalec socialne pomoči pa tudi ni zapustnikov dedič. Premoženje, za katerega se izvede omejitev dedovanja zaradi izplačevanja socialne pomoči zapustniku, postane na podlagi samega zakona last izplačevalca pomoči.

6. V obravnavanem primeru je višina izplačanih sredstev iz naslova socialne pomoči občutno presegala vrednost zapuščine, kar pomeni, da je na podlagi omejitve dedovanja celotna zapuščina postala last Republike Slovenije. Nasprotno naziranje pritožnice je zmotno. V okoliščinah, ko zapuščine ni, sodišču skladno s prvim in drugim odstavkom 203. člena ZD ni treba opraviti zapuščinske obravnave. Tako lahko namreč odloči, če po podatkih smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja in tudi, če je zapustil le premično premoženje, pa nobeden od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Iz podatkov spisa izhaja, da je že v smrtovnici (za katero je podala podatke prav pritožnica) navedeno, naj se zapuščinska obravnava ne opravi, ker pokojna ni zapustila premoženja. Pritožnica pa je bila o vseh relevantnih podatkih glede dedovanja seznanjena s strani sodišča z vlogo, v kateri ji je sodišče pojasnilo, katere podatke o premoženju zapustnice je pridobilo po uradni dolžnosti, jo seznanilo z vlogo Republike Slovenije za omejitev dedovanja in jo pozvalo, naj se o njej izjasni, sicer bo sodišče dedovanje omejilo in bo zapustničino premoženje v poplačilo terjatve izročilo RS.2 Pritožnica je sodišču odgovorila z izjavo o odpovedi dedovanja,3 v kateri ni zahtevala izvedbe zapuščinske obravnave, niti priglasila svoje terjatve do zapuščine, ki jo uveljavlja v pritožbi. Ker se je imela v postopku možnost izjaviti, in je to pravico tudi izkoristila, očitane kršitve v smeri 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP4 ni, pa tudi ne relativnih kršitev določb Zakona o dedovanju glede razpisa zapuščinske obravnave ne. Glede na okoliščine primera, ko zapuščine ni bilo, nobeden od udeležencev pa tudi ni zahteval zapuščinske obravnave, kršitve 203. člena ZD, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni.

7. Pogrebni stroški predstavljajo dolg zapuščine. O njih sodišče ne odloča v zapuščinskem postopku. Upnik (kdor je plačal pogrebne stroške) jih skladno s 142. členom ZD lahko uveljavlja od dedičev v pravdnem postopku, pri čemer dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. V obravnavanem primeru ni bilo niti zapuščine niti drugih dedičev razen pritožnice. Kot je bilo že povedano, Republika Slovenija kot izplačevalec socialne pomoči, zaradi katere je prišlo do omejitve dedovanja, ni zapustničin dedič. Pritožnica, ki priznava, da je z zapustničinega računa dvignila denarna sredstva, ki so po izpodbijanem sklepu izročena Republiki Sloveniji, bo lahko izvensodno na Republiko Slovenijo naslovila prošnjo za sporazumno ureditev njunega razmerja v zvezi z denarjem, ki ga je porabila za stroške pogreba in spomenika. Če je ne bo uspela doseči, bo morala stroške pogreba trpeti sama, ker ni ne zapuščine, ne drugih dedičev, ki bi jih lahko povrnili.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe materialnega prava in ni zagrešilo uveljavljenih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
1 Zakon o dedovanju, Ur. l. RS, št. 15/1976 s spremembami.
2 Primerjaj dopis sodišča pritožnici z dne 23. 5. 2019 na list. št. 25 spisa.
3 Izjava z dne 29. 5. 2019 na redni št. 13 spisa.
4 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 128, 128/1, 142, 203, 203/1, 203/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4NTY3