VSL Sklep I Cp 1153/2019

Jedro

Iz več procesnih ravnanj nasprotnega udeleženca je razvidno, da ni iz nevednosti opustil procesnih pravic, ki jih ima po zakonu in na katere je bil opozorjen s strani sodišča (12. člen ZPP), temveč po lastni volji ni želel sodelovati v postopku. Glede na navedeno mu ni bila odvzeta možnost obravnavanja v postopku niti ni bilo poseženo v njegovo pravico do sodnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnine v k. o. A., k. o. B., k. o. C., k. o. D. ter kmetijski traktor, katerih solastniki so predlagateljica in nasprotna udeleženca vsak do 1/3, razdružilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka (I. točka izreka ); zaradi razlike med vrednostjo prejetih nepremičnin in vrednostjo solastninskih deležev, odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati nasprotni udeleženki 90,33 EUR, v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev pri banki X., d. d. (II. točka izreka); zaradi razlike med vrednostjo prejetih nepremičnin in vrednostjo solastninskih deležev, odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačati nasprotni udeleženki 219,33 EUR v enakem roku in z enakimi obrestmi, kot je razvidno zgoraj (III. točka izreka); odločilo, da ima nasprotna udeleženka do izplačila gornjih zneskov zastavno pravico na nepremičninah (IV. točka izreka); odločilo, da sta nasprotna udeleženca dolžna skupne stroške postopka, in sicer stroške sodne takse v višini 691,20 EUR, povrniti predlagateljici in sicer vsak do 1/3, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka); odločilo, da preostale stroške nosi vsak udeleženec sam (VI. točka izreka).

2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da bi moralo biti sodišču že glede na postopanje pritožnika na naroku dne 16. 1. 2019 jasno, da pritožnik ne razume poteka postopka in da ne zna sam uveljavljati procesnih pravic. Na tem naroku ga je sicer sodišče opozorilo, da odgovora na predlog ni podal, da je to prvi narok, da mora podati predloge, navesti dejstva in predložiti dokazila, kar pa v konkretnem primeru ne zadostuje. Gre za udeleženca, ki je kmet, skromne izobrazbe in ki nima znanja s potekom upravnih ali sodnih postopkov. Sodišče bi ga moralo opozoriti tudi, na kakšen način naj poda odgovor na predlog, da bo primeren za obravnavo. Tudi na naroku 13. 3. 2019 sodišče ni ustrezno izvajalo materialnega procesnega vodstva. Ko je pritožnik navedel, da je kmet, bi mu sodišče moralo postaviti vprašanja oziroma na drug primeren način poskrbeti, da bi navedel vsa odločilna dejstva ter jih dopolnil z dokazi. Sodišče bi moralo tudi razjasniti, kaj je razlog, da pritožnik ni podal odgovora in ni predlagal dokazov. Razčistiti bi moralo tudi, katero relevantno dejstvo želi izkazati s trditvami, da je kmet, žena pa gospodinja. Poleg tega bi moralo biti sodišču že na podlagi navedenega jasno, da je pritožnik slabega finančnega stanja in ga je bilo dolžno opozoriti na pravico do brezplačnega pooblaščenca. Ker sodišče ni postopalo na opisani način, je kršilo določbo 12. člena ZPP, odvzeta pa mu je bila možnost obravnavanja v postopku, poseženo pa je bilo tudi v pritožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva. Sklep tudi ne vsebuje obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov. Predlagateljica je v predlogu za delitev podala dokazni predlog za zaslišanje strank, sodišče pa ni z ničemer pojasnilo, zakaj udeleženca ni zaslišalo. Ta je drugi narok res zapustil, vendar pa bi moralo sodišče razpisati dodaten narok in na njem pritožnika zaslišati. Če bi sodišče postopalo kot bi moralo, bi tudi ugotovilo, da ima pritožnik pravni interes, da v naravi prejme nepremičnino parcelo št. 525/1 k. o. B. Gre za kmetijsko zemljišče, ki meji na nepremičnine, katerih lastnik je in na katerih ima hišo, v kateri živi. To parcelo tudi od očetove smrti dalje obdeluje.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je pred sodiščem sprožila postopek za razdelitev solastnih nepremičnin, saj tega solastniki niso storili sami (prvi odstavek 69. člena, prvi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Nasprotni udeleženec odgovora na predlog ni podal, niti drugače ni želel sodelovati v postopku, kljub ustreznim opozorilom sodišča prve stopnje. To sodišče je tako izdalo sklep, na podlagi trditev in dokazov, s katerimi je razpolagalo.

6. Materialno procesno vodstvo je sodišče prve stopnje v konkretni zadevi opravilo korektno in v zadostni meri. Na prvem naroku 16. 1. 2019 je nasprotnega udeleženca opozorilo, da mora že na tem naroku podati predloge, navesti dejstva in predložiti dokaze in mu tudi pojasnilo, da namen postopka ni v tem, da se vse parcele v naravi razdelijo na 1/3, tako kot je zahteval, temveč, da vsak od udeležencev prejme v naravi določeno parcelo. Kljub zahtevi po razdelitvi vsake parcele v naravi na 1/3, je na izrecno vprašanje sodišča odgovoril, da izvedenca geometra in cenilca ne predlaga. Sodišče prve stopnje je zaradi zaslišanja predlagateljice in udeležencev narok preložilo na 13. 3. 2019, pri čemer so se vsi odpovedali posebnemu vabilu. Na tem naroku je nasprotni udeleženec le navedel „da je zanj zapuščinska po mami in očetu zaključena“, predložil potrdilo o kmetijskem gospodarstvu s pojasnilom, da je kmet ter ob 13.03 uri zapustil razpravno dvorano (pri čemer se je narok pričel ob 13. uri). Sodišče prve stopnje je tako lahko zaslišalo le predlagateljico in nasprotno udeleženko.

7. Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca korektno in v zadostni meri opozarjalo, da poda ustrezne trditve, eventualni nasprotni predlog in tudi predlaga dokaze. Na prvem naroku je nasprotni udeleženec v zvezi s tem celo izjavil, da ima seznam nepremičnin, ki jih želi prejeti, vendar ga ne bo posredoval ne sodišču in ne solastnicama. Iz povedanega je razvidno, da ni šlo za stranko, ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po zakonu (12. člen ZPP), in tudi ne za neuko stranko, ki ni bila sposobna razumeti bistva nepravdnega postopka za razdelitev nepremičnin (da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes), temveč za stranko, ki po lastni volji ni želela sodelovati v postopku.

8. Nasprotni udeleženec je res na prvem naroku pojasnil, da je žena gospodinja, na naslednjem pa, da je kmet, iz česar pa sodišče prve stopnje nedvomno ni moglo sklepati, da je pritožnik „izredno slabega finančnega stanja“ (česar tudi v pritožbi z ničemer ne izkaže) in v posledici ni zagrešilo nobene kršitve, ker ga ni opozorilo na pravico do brezplačnega pooblaščenca.

9. Nasprotni udeleženec je bil opozorjen, da bo na naroku 13. 3. 2019 zaslišan. Ker je narok po treh minutah samovoljno zapustil, je sodišče lahko zaslišalo le predlagateljico in nasprotno udeleženko (drugi odstavek 258. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V skladu z določbo 262. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP se stranke ne more prisiliti k izpovedbi in sodišče ni bilo dolžno razpisati novega naroka. Gre za procesno situacijo, ki jo je nasprotni udeleženec (zavestno) povzročil sam. Zakaj sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z njegovim zaslišanjem, je obrazložilo v 13. točki sklepa in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

10. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo dejstvo, da je nasprotni udeleženec kmet in se s kmetijsko dejavnostjo preživlja. Dodelilo mu je parcelo št. 2001/23 k. o. A., njiva v izmeri 7854 m2¹ in s tem v zadostni meri upoštevalo navedeno dejstvo, ob tem, da sam konkretnega predloga za razdelitev ni podal.

11. Sodišče odloči o načinu delitve prvenstveno tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Upoštevaje, da je predlagateljica glede parcele št. 525/1 k. o. B., ki jo nasprotni udeleženec izpostavlja v pritožbi, upravičen interes izkazala (glej 14. točko obrazložitve), nasprotni udeleženec pa tega ni niti poskusil, s prepozno pritožbeno navedbo, da zaradi bližine parcele njegovim zemljiščem, tudi on izkazuje upravičen interes, v pritožbenem postopku ne more uspeti.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je glede na povedano pravilna in zakonita (69. do 71. člen SPZ). Očitanih bistvenih kršitev določb postopka sodišče ni zagrešilo, niti ne ostalih tovrstnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožniku tudi ni kršilo ustavne pravice do sodnega varstva, glede na trditveno in dokazno podlago, pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. V posledici je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pa tudi sicer v predlagalnih nepravdnih postopkih vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------
¹ poleg gozdnih parcel

Datum zadnje spremembe:

22.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSM sklep Cp 1017/99
• VSL sklep II Cp 57/2016
• VSL sklep II Cp 874/2012