<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 655/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.655.2020
Evidenčna številka:VSL00033106
Datum odločbe:23.04.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Matej Čujovič (preds.), Brigita Markovič (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina - delitev nepremičnin - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - obseg zavarovanja

Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je predlagano začasno odredbo delno zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je ob upoštevanju neizpodbijanih dejanskih ugotovitev z verjetnostjo izkazala, da so sporne nepremičnine skupno premoženje nje in prvega toženca in da tožnici na tem premoženju pripada polovičen delež. V takem položaju pa zavarovanja tožničine terjatve do prvega in drugega toženca ni mogoče omejiti na polovico nepremičnin. Kot pravilno opozarja tožnica, s tem, ko zahteva, da sodišče na skupnem premoženju določi deleže, še ne zahteva delitve in zato pravica tožnice in prvega toženca, tudi po določitvi deležev, ne bo razdeljena tako kot to velja pri solastnini. Z določitvijo deležev bo odločeno le o tem, v kakšnem razmerju si glede na svoje prispevke bivša zakonca to premoženje razdelita. Solastnina bo (lahko) nastala šele z delitvijo. Vse do delitve pa bosta zato tožnica in prvi toženec še naprej le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja, zavarovanje pa je mogoče le na celoti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni tako, da se:

1. prvi toženi stranki A. A. (EMŠO: ...) prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnin:

- katastrska občina X, parcela 2463/1 (ID 000 oz. ID znak parcela 0000 2463/1),

- katastrska občina X, parcela 2036 (ID 001 oz. ID znak parcela 0000 2036),

- katastrska občina X, parcela 1952 (ID 002 oz. ID znak parcela 0000 1952),

še do preostale ½ idealnega deleža;

2. drugi toženi stranki B. B. (EMŠO: ...) prepoveduje odtujitev in obremenitev nepremičnine:

- katastrska občina X, parcela 2470/3 (ID 003 oz. ID znak parcela 0000 2470/3),

še do preostale ½ idealnega deleža.

3. Prepoved iz 1. in 2. točke sklepa se zaznamuje v zemljiški knjigi in velja še 30 dni po pravnomočni rešitvi te pravdne zadeve.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka in povzetek pritožbenih navedb

1. Tožnica je pred sodiščem prve stopnje vložila tožbo, v kateri (med drugim) zahteva: 1. razveljavitev kupne pogodbe z dne 21. 2. 2019, ki sta jo sklenila toženca za nepremičnino ID znak parcela 0000 2470/3; 2. ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, ki je bila izvedena na podlagi te pogodbe, njen izbris in ponovno vknjižbo lastninske pravice na prvega toženca; 3. ugotovitev, da je zgoraj navedena nepremičnina, poleg nje pa še nepremičnine z ID znaki parcela 0000 2463/1, 0000 2036 in 0000 1952, skupno premoženje tožnice in prvega toženca in da sta njuna deleža na tem premoženju enaka. Skupaj s tožbo je tožnica predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se tožencema prepove odtujitev in obremenitev navedenih nepremičnin in sicer do celotnega deleža.

2. Sodišče prve stopnje je predlogu delno ugodilo. Ugotovilo je, da je tožnica z verjetnostjo izkazala vse pogoje, ki jih za izdajo začasne odredbe predpisuje 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Tako je presodilo, da je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazano, da so zgoraj navedene nepremičnine skupno premoženje tožnice in prvega toženca in da je prvi toženec z eno od nepremičnin (to je parcelo 2470/3) nedopustno razpolagal v korist drugega toženca, zaradi česar tožnica lahko zahteva razveljavitev pogodbe in vloži izbrisno tožbo. Po presoji sodišča prve stopnje je z verjetnostjo izkazana tudi nevarnost, da bo brez začasne odredbe uveljavitev tožničine terjatve onemogočena oziroma precej otežena. Kljub izpolnjevanju pogojev pa je prepoved odtujitve in obremenitve omejilo le na polovico spornih nepremičnin, saj tožnica s tožbenim zahtevkom uveljavlja na skupnem premoženju delež do ½. V preostalem je zato tožničin predlog zavrnilo.

3. Toženca, ki jima je sodišče izpodbijani sklep vročilo skupaj s tožbo in predlogom za izdajo začasne odredbe1, ugovora zoper izdano začasno odredbo nista vložila, tožnica pa je zoper zavrnilni del odločitve vložila pritožbo.

4. V njej navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je z verjetnostjo izkazano, da so sporne nepremičnine skupno premoženje in da sta deleža tožnice in prvega toženca na njih enaka. Vendar pa je nato z omejitvijo prepovedi odtujitve in obremenitve le na polovico nepremičnin, zmotno uporabilo materialno pravo. S tem, ko je zahtevala ugotovitev deležev na skupnem premoženju, še ni zahtevala delitve. Do tega bo prišlo bodisi s kasnejšim sporazumom bodisi v postopku delitve. To, da nepremičnine sodijo v skupno premoženje, pomeni, da sta pravdni stranki v razmerju do njih v skupnosti. Gre za nerazdeljeno pravico in imata bivša zakonca le skupaj pravico izvrševati lastniška upravičenja. Delež na skupnem premoženju ni solastniški delež. Stališče sodišča, da toženca s preostalo polovico nepremičnin lahko razpolagata, je zato zmotno. V nadaljevanju opozarja na stališča sodne prakse, da omejitev pravice razpolaganja z začasno odredbo le na določen delež, pride v poštev le, če tožnik zahteva ugotovitev solastninske pravice, ne pa skupne lastnine (VSL II Cp 3111/2013, II Cp 75/2019, I Cp 542/2017, I Cp 591/2015 in I Cp 2505/2018). Sodišču prve stopnje očita tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Toženca na vročeno pritožbo nista odgovorila.

Presoja pritožbenega sodišča

6. Pritožba je utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena značilnost te kršitve je, da odločitve ni mogoče preizkusiti. O tem pa v konkretnem primeru ni mogoče govoriti.

8. Pritožnica pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je predlagano začasno odredbo delno zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je ob upoštevanju neizpodbijanih dejanskih ugotovitev2 tudi po presoji pritožbenega sodišča z verjetnostjo izkazala, da so sporne nepremičnine skupno premoženje nje in prvega toženca in da tožnici na tem premoženju pripada polovičen delež. V takem položaju pa zavarovanja tožničine terjatve do prvega in drugega toženca ni mogoče omejiti na polovico nepremičnin. Kot pravilno opozarja tožnica, s tem, ko zahteva, da sodišče na skupnem premoženju določi deleže, še ne zahteva delitve in zato pravica tožnice in prvega toženca, tudi po določitvi deležev, ne bo razdeljena tako kot to velja pri solastnini. Z določitvijo deležev bo odločeno le o tem, v kakšnem razmerju si glede na svoje prispevke bivša zakonca to premoženje razdelita.3 Solastnina bo (lahko) nastala šele z delitvijo.4 Vse do delitve pa bosta zato tožnica in prvi toženec še naprej le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja, zavarovanje pa je mogoče le na celoti.

9. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odločitev v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je tožencema razpolaganje z nepremičninam (to je odtujitev in obremenitev) prepovedalo tudi na preostali polovici nepremičnin.

10. Stroški, ki so nastali z začasno odredbo, so del pravdnih stroškov. O njih bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

-------------------------------
1 Prvemu tožencu je bila vročitev opravljena 20. 3. 2020, drugemu tožencu pa 16. 3. 2020.
2 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica z verjetnostjo izkazala, da so bile sporne nepremičnine kupljene v času, ko je med tožnico in prvim tožencem obstajala zunajzakonska skupnost, da sta plačala vsak polovico kupnine, kasneje pa sta v nepremičnine vlagala tudi skupna sredstva. Toženca v postopku za izdajo začasne odredbe, ki je tekel pred sodiščem prve stopnje, tem ugotovitvam nista nasprotovala, saj ugovora zoper izdano začasno odredbo nista vložila. Ne nasprotujeta jim niti v pritožbenem postopku, saj tudi odgovora na pritožbo nista vložila. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da sta že po izdaji začasne odredbe in po vložitvi pritožbe s strani tožnice, vložila odgovor na tožbo, ki pa v pogledu presoje utemeljenosti tožničine pritožbe zoper zavrnilni del sklepa o začasni odredbi, ni upošteven. Utemeljenost njunih navedb bo sodišče prve stopnje presojalo v okviru odločanja o glavni stvari.
3 Več o tem glej v članku J.Hudej in I. Ščernjaviča: „Sporna procesna vprašanja skupnega premoženja s posebnim poudarkom na novejši sodni praksi“, Pravnik, 2011, št. 1-2.
4 Tako tudi v odločbah VSL II Cp 4264/2010, VSK Cp 670/2011, VSL I Cp 1963/2013.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 273
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 51, 51/1, 59

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4NDAy