VSL Sklep IV Cp 2224/2019

Jedro

Sodišče mora zaradi varstva koristi otroka tudi po uradni dolžnosti ugotoviti odločilna dejstva in izvesti dokaze, na podlagi katerih ugotovi materialne zmožnosti zavezancev, ki so podlaga za oceno mesečnih preživninskih potreb otroka in hkrati podlaga za porazdelitev preživninskega bremena med (oba) zavezanca. To pa ne pomeni, da bo sodišče prve stopnje v novem sojenju moralo brez ustreznih dokazov, ki jih morajo predlagati pravdne stranke, ugotavljati dejstva, ki so izven okvira sodnikovih spoznavnih možnosti. Pritožbene trditve tožnika in toženke, da so prihodki zakonite zastopnice oziroma prihodki tožnika višji, kot so bili zatrjevani in jih izkazujejo listine ter kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, terjajo od vsake stranke, da v novem sojenju določno navede dejstva in ta dejstva podkrepi z relevantnimi dokazi.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožnik kot oče mladoletne toženke, ki je rojena ... 2011, dolžan namesto dosedanje preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2757/2011-IV z dne 4. 12. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1206/2013 z dne 21. 8. 2013 v višini 260,00 EUR, plačevati mesečno preživnino od 12. 1. 2017¹ do 31. 8. 2017 217,00 EUR, od 1. 9. 2017 do 31. 12. 2017 250,60 EUR, od 1. 1. 2018 do 3. 2. 2019 172,00 EUR in od 4. 2. 2019 dalje 199,50 EUR (I).² Višji tožbeni zahtevek na znižanje preživnine je sodišče prve stopnje zavrnilo (II), zavrnilo pa je v celoti tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine po nasprotni tožbi (III). Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka (IV).

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so toženkini stroški baleta zelo visoki, enako stroški oblek v zvezi s to dejavnostjo, kar kaže, da ima zakonita zastopnica višje prihodke, kot jih izkazuje. Športna oprema se ne kupuje vsako leto. Zakonita zastopnica bi lahko toženki kupila rabljeno opremo. Rabljeno kolo bi lahko kupila za 100,00 EUR. Pretirana je ocena, da so mesečni stroški za zdravila 10,00 EUR, za obutev 40,00 EUR in za oblačila 45,00 EUR ter za igrače 15,00 EUR. Tožnik mora preživljati dva otroka. Nepravično bi bilo, če bi tožnik za toženko plačeval mesečno preživnino v višini 199,50 EUR, za drugega otroka mld. A. pa 125,00 EUR, čeprav v njunih potrebah in premoženjskem stanju obeh mater ni razlik. S tem, ko je imel tožnik v določenem življenjskem obdobju večje prihodke, še ne pomeni, da bo imel enake prihodke celotno življenje. Višina tožnikovih prihodkov je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov in ne le od njega samega. Tožnikovi mesečni prihodki so sedaj minimalni. Sodišče je upoštevalo, da naj bi bili dohodki zakonite zastopnice leta 2018 v povprečju 1.500,00 EUR mesečno, da je prejela enkratno plačilo v znesku 8.000,00 EUR, v letu 2019 pa so njeni mesečni prihodki 677,00 EUR. Zakonita zastopnica prilagaja dohodke potrebam tega postopka. Že njen življenjski slog kaže, da ima višje dohodke, kot jih zatrjuje in izkazuje. To dejstvo potrjuje izpisek prometa na njenem bančnem računu, ki ga ima na Hrvaškem. V družinskih sporih velja preiskovalno načelo, zato bi sodišče moralo upoštevati izpisek prometa iz tega računa, iz katerega izhaja, da zakonita zastopnica prejema visoka nakazila. Nakazila se očitno nanašajo na oddajanje turističnih nepremičnin. Zakonita zastopnica je prejela nakazila v višini 8.000,00 HRK, 15.000,00 HRK in 69.000,00 HRK.³ Teh podatkov sodišče ni upoštevalo, ker zakonita zastopnica ni predložila prevodov listin, kar pa je v tožnikovo škodo. Neupoštevanje tega dokaza je absolutna bistvena kršitev postopka, posledično pa je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

3. Toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe ugodi, zahtevek iz tožbe pa zavrne oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da pravdni stranki na podlagi 414. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v sporih iz razmerij med starši in otroki v pritožbi lahko navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze. Sodišče je ugotovilo, da je na zakoniti zastopnici pretežni del bremena za varstvo in vzgojo toženke, da bo premoženjsko stanje tožnika boljše od premoženjskega stanja zakonite zastopnice, ko bo odplačal kredit za hišo, zato je sama s seboj v nasprotju odločitev sodišča, da je tožnik dolžan kriti zgolj 43 % potreb toženke, zakonita zastopnica pa 57 %. Tožnik plačuje visoke obroke kredita za hišo in leasing za avto. Če bi bilo njegovo premoženjsko stanje tako šibko, kot ga zatrjuje, potem si tega ne bi mogel privoščiti. Tožnik si kot lastnik podjetja formalno izplačuje minimalno plačo, a so njegovi mesečni prilivi bistveno večji. Ni logično, da bi si lastnik in direktor gospodarske družbe izplačeval minimalno plačo, svojim zaposlenim pa izplačeval plače, ki presegajo povprečno mesečno plačo v Republiki Sloveniji. V kazenskem postopku VII Kp ... je bilo ugotovljeno, da tožnik razpolaga z bistveno večjimi finančnimi sredstvi. Sodišče pri določitvi znižane preživnine ni upoštevalo, da je v spornem obdobju tožnik nekaj časa živel z zunajzakonsko partnerko B. B., ki je prejemala mesečno plačo v višini 1.500,00 EUR. Vse do 1. 6. 2018 tožnik in njegova zunajzakonska partnerica nista imela skupnih otrok, tudi tega dejstva sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. Tožnik in njegova zunajzakonska partnerica sta se zgolj fiktivno razšla. Zunajzakonski partnerji sklepajo sodne poravnave, da bi pridobili višje socialne transferje in druge ugodnosti. Iz nepravdnega spisa In 764/2018 izhaja tesna povezava med tožnikom in zunajzakonsko partnerico, posebej glede lastništva nepremičnine v Z., kar pomeni, da njuna poravnava v nepravdnem postopku nima vpliva na ta postopek glede zvišanje preživnine. Sodišče je zmotno pri dohodkih zakonite zastopnice upoštevalo izplačilo kilometrin. Znesek 8.000,00 EUR, ki je bil nakazan na TRR zakonite zastopnice, ni bil njen denar, denar je zakonita zastopnica izročila delavcem za nakup materiala za prenovo stanovanja njene sestre, kar je razvidno iz priložene izjave z dne 8. 8. 2019. V okviru premoženjskega stanja zakonite zastopnice ni moč šteti plačil na podlagi poslovanja s plemenitimi kovinami. Gre za premoženje od matere zakonite zastopnice, ki ji je plemenite kovine posodila z namenom, da je zakoniti zastopnici pomagala pri kritju tekočih življenjskih stroškov za toženko in zakonito zastopnico. Prejemki zakonite zastopnice ne presegajo prejemkov iz leta 2012.⁴

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, enako tudi toženka v odgovoru na pritožbo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pravilen in v skladu s sodno prakso⁵ je materialnopravni pristop sodišča prve stopnje, ko je v dvofaznem postopku najprej ugotavljalo, ali je od prejšnje določitve preživnine prišlo do bistvenih sprememb na strani preživninskih zavezancev oziroma preživninske upravičenke in ker je te bistvene spremembe ugotovilo, je znova ugotavljalo preživninske potrebe toženke in materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ter na podlagi teh ugotovitev porazdelilo preživninsko breme med preživninska zavezanca (tožnika in zakonito zastopnico) in posledično tožniku naložilo znižano preživninsko obveznost. Sodišče prve stopnje je tožniku od vložitve tožbe dalje za posamezna obdobja določilo različno preživninsko obveznost, ker je materialnopravno pravilno upoštevalo, da so se materialne zmožnosti tožnika in zakonite zastopnice spreminjale. Skrbno je na podlagi listin⁶ ocenilo dohodke tožnika⁷ in njegove dodatne materialne zmožnosti,⁸ kakor tudi materialne zmožnosti zakonite zastopnice.⁹ Na podlagi teh ugotovitev je podrobno ocenilo posamične mesečne življenjske potrebe toženke in ob upoštevanju bremena varstva in vzgoje otroka, argumentirano pojasnilo razloge za porazdelitev preživninskega bremena med (oba) zavezanca. Sodišče prve stopnje je tudi po uradni dolžnosti pridobilo listine o prihodkih preživninskih zavezancev in s tem v celoti izpolnilo zakonsko dolžnost iz prvega odstavek 408. člena ZPP, ki nalaga sodišču, da mora izvesti tudi nepredlagane, vendar potrebne dokaze, kar sicer pravdnih strank ne razbremenjuje dolžnosti zbiranja procesnega gradiva. Glede na zatrjevana dejstva in predlagane dokaze ter dokaze, ki so bili pridobljeni po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobneje ugotavljati materialnih zmožnosti tožnika¹⁰ in zakonite zastopnice. Nenazadnje so za podrobnejše ugotovitve glede dejanskih materialnih zmožnosti preživninskih zavezancev potrebna posebna strokovna znanja, ki presegajo sfero sodnikove splošne izobrazbe, s tem, da bi se z izvedbo obširnejšega dokaznega postopka lahko časovno nesorazmerno in negotovo dolgo odlagala končna odločitev, vprašljiva pa je tudi ekonomska smotrnost takšnega (obsežnega) dokaznega postopka v preživninskih sporih, tudi iz razloga, ker se pri materialnih zmožnostih preživninskih zavezancev ugotavlja in upošteva tudi obseg (standard) zadovoljevanja njihovih življenjskih potreb, kakor tudi njihova dolžnost, da poiščejo in izkoristijo vse možnosti za povečanje lastnih materialnih zmožnosti, kar velja še posebej v primerih, če so se materialne zmožnosti preživninskega zavezanca od določitve njegove preživninske obveznosti bistveno zmanjšale.

7. Pravdni stranki v pritožbah navajata nova dejstva in dokaze, kar je na podlagi 414. člena ZPP dovoljeno. To je tudi odločilni razlog, zaradi katerega je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi teh novih dejstev in novih dokazov, ki jih predlagata pravdni stranki, ostaja središčno sporno vprašanje obseg materialnih zmožnosti preživninskih zavezancev. Kot je bilo že pojasnjeno, mora sodišče zaradi varstva koristi otroka tudi po uradni dolžnosti ugotoviti odločilna dejstva in izvesti dokaze, na podlagi katerih ugotovi materialne zmožnosti zavezancev, ki so podlaga za oceno mesečnih preživninskih potreb otroka in hkrati podlaga za porazdelitev preživninskega bremena med (oba) zavezanca, kar pa ne pomeni, da bo sodišče prve stopnje v novem sojenju moralo, ne da bi pravdni stranki predlagali dodatne dokaze, ugotavljati dejstva, ki so izven okvira sodnikovih spoznavnih možnosti. Pritožbene trditve tožnika in toženke, da so prihodki zakonite zastopnice oziroma prihodki tožnika višji, kot so bili zatrjevani in jih izkazujejo listine ter kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, terjajo od vsake stranke, da v novem sojenju tudi bolj določno navede dejstva¹¹ in da ta dejstva podkrepi z relevantnimi dokazi, na podlagi katerih bo sodišče prve stopnje lahko naredilo dokazni zaključek. Enako velja tudi za pritožbene trditve toženke glede sklenjenega sporazuma med tožnikom in njegovo partnerko, ki naj bi bil po njenem mnenju fiktiven, toženka pa gradi to tezo tudi na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je lastništvo tožnika na stanovanju v Z. vpisano zgolj iz razloga, ker je kot porok kredita zahteval zavarovanje, stanovanje pa je dejansko last njegove partnerke, ki plačuje kredit z oddajanjem stanovanja.¹²

8. Tožnik je na naroku 22. 3. 2019 izjavil,¹³ da ne predlaga, da se naredijo poizvedbe pri banki na Hrvaškem, pri kateri ima zakonita zastopnica odprt bančni račun, je pa sodišče prve stopnje na tem naroku pred zaključkom glavne obravnave, na kateri je sklenilo, da se iz tega razloga izda pridržana sodba, pozvalo zakonito zastopnico,¹⁴ da predloži izpis prometa na računu odprtem pri banki X. Zakonita zastopnica je bančni izpisek poslala sodišču prve stopnje, po pozivu sodišča¹⁵ pa te listine ni prevedla, zato sodišče prve stopnje te listine v dokaznem postopku ni upoštevalo.¹⁶ Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje ta dokaz moralo upoštevati oziroma tožnika vsaj seznaniti s tem dokazom ali pa mu omogočiti, da sam zagotovi prevod te listine. Nenazadnje ta listina predstavlja nov dokaz, za katerega na podlagi 414. člena ZPP ne veljajo pravila o prekluziji iz prvega odstavka 337. člena ZPP. V novem sojenju bo zato sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z vpogledom v prevod te listine¹⁷ in zaslišati zakonito zastopnico, če se bo izkazalo, da je na bančnem računu pri banki X. prejela zatrjevana nakazila.

9. Toženka utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo dokazno oceniti dejstvo, da si je tožnik kot lastnik in direktor gospodarske družbe izplačeval minimalno plačo, svojim zaposlenim pa izplačeval plače, ki presegajo povprečno mesečno plačo v Republiki Sloveniji. V novem sojenju bo treba tožnika dodatno zaslišati, da pojasni razloge za takšno poslovno odločitev, še posebej glede na njegove trditve, da je bila njegova družba C. d.o.o. v finančnih težavah. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da je sodišče prve stopnje v sodbi pojasnilo,¹⁸ da sledi tožnikovim navedbam, da so bile sklenjene posojilne pogodbe, na podlagi katerih mu je oče (oziroma njegova družba) posodil(a) sredstva za plače zaposlenih.

10. Pritožba toženke tudi utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da sta tožnik in zunajzakonska partnerica dobila otroka „šele“ 1. 6. 2018, da je zunajzakonska partnerka prejemala mesečne dohodke v višini 1.500,00 EUR, česar sodišče pri razmejitvi preživninskega bremena med tožnika in zakonito zastopnico ni upoštevalo oziroma ni navedlo, na kakšen način je ta dejstva pri razporeditvi preživninskega bremena upoštevalo v obdobju od vložitve tožbe do izdaje sodbe.

11. Toženka v pritožbi ponuja tezo, da je zakonita zastopnica znesek 8.000,00 EUR, ki ga je prejela na TTR, izročila delavcem za prenovo sestrinega stanovanja in zato niso del njenih prihodkov, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje ter da ji je njena mati posodila plemenite kovine, da je na ta način pomagala toženki in zakoniti zastopnici s preživljanjem, kar pa bo morala toženka oziroma njena zakonita zastopnica dokazati v novem sojenju.

12. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

13. Sodišče prve stopnje je zaslišalo tožnika in zakonito zastopnico ter priči. Glede na pritožbene navedbe tožnika bo treba dodatno zaslišati zakonito zastopnico v zvezi z nakazili na njenem bančnem računu pri banki X. in drugimi prihodki, ki pa jih problematizira v pritožbi toženka, prav tako pa bo treba dodatno zaslišati tožnika v zvezi z njegovimi prihodki in poslovanjem njegove družbe. Dodatno bo treba zaslišati tožnika in morda tudi B. B., če bo dan tak dokazni predlog, glede (ne)obstoja njune zunajzakonske zveze v zvezi z zatrjevano fiktivnostjo sporazuma o preživninski obveznosti tožnika do mld. A. V bistvenem delu bo treba dopolniti dokazni postopek, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da bo sodišče sodišče prve stopnje lahko hitreje izpeljalo postopek, kar bo tudi bolj ekonomično. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo poseženo v pravico vsake pravdne stranke do sojenja v razumnem roku.

14. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Datum vložitve tožbe.
² Podrobneje glede plačila zapadle in bodoče mesečne preživnine ter glede valorizacije preživnine glej I. tč. izreka sodbe.
³ Tožnik v pritožbi ne navaja valute, iz bančnega izpiska banke X. (priloga B125) pa izhaja, da gre za HRK.
⁴ Toženka v pritožbi tudi predlaga, da se izvedejo dokazi; podrobneje glede predlaganih dokazov glej l. št. 150 – 151.
⁵ Glej npr. sodbo VSRS II Ips 333/2015.
⁶ Bilanc tožnikovega s. p. in njegovih družb ter družbe njegovega očeta, kjer je bil tožnik zaposlen, dohodnin, izplačil družb in podatkov o poslovnem izidu.
⁷ Glej 18., 19. in 20. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
⁸ Glej 37. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
⁹ Glej 35., 36. in 37. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹⁰ Oziroma poslovanja njegovega s. p. in njegovih družb.
¹¹ Kot to izhaja iz pritožbenih navedb pravdnih strank.
¹² Podrobneje glej 21. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹³ Glej l. št. 105.
¹⁴ Glej l. št. 105.
¹⁵ Glej l. št. 121.
¹⁶ Glej 9. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹⁷ Prevod te listine ne bo potreben, če se bo med pravdnima strankama kot nesporno ugotovilo, kakšna je višina prilivov in kdo jih je nakazal na bančni račun zakonite zastopnice.
¹⁸ Glej 6. opombo in 20. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

17.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1520/2022
• VSL Sodba IV Cp 99/2019
• VSL Sklep IV Cp 1271/2021