<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 72/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.72.2020
Evidenčna številka:VSL00032002
Datum odločbe:26.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Polona Marjetič Zemljič (preds.), Katarina Marolt Kuret (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
Institut:osebno ime - sprememba osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno

Jedro

Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je zahtevek predlagateljice za spremembo priimka mladoletne hčere A. A. v A. B. utemeljen.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Meni, da je sodišče nekritično odločalo le na podlagi izjav matere ter otroka, ki je pod njenim negativnim vplivom, medtem ko njegovega mnenja in mnenja CSD ni upoštevalo. Med staršema je močan in dolgotrajen konflikt vse od rojstva hčerke, za kar sta odgovorna oba. Iz dopisa klinične psihologinje dr. M. S. izhaja, da je njena obravnava usmerjena v pomoč otroku, zato objektivnega mnenja o razmerah v družini zaradi pomanjkanja informacij ne more podati. Sodišče je kritično ocenilo njegovo privolitev v zvezi s posvojitvijo, ni pa se opredelilo do materinega predloga, da se nasprotni udeleženec otroku odpove. Prav tako ni ovrednotilo izjav sodnice v zadevi IV P 127/2017, da bi posvojitev podpisala. Mati psihično obremenjuje hčerko, očetova privolitev k posvojitvi pa je zrel pristop k rešitvi družinske problematike. Neresnične so navedbe matere, da se hči ne podpisuje s priimkom A., saj nasprotno izhaja iz predloga za spremembo osebnega imena. Korist za otroka s spremembo priimka ni izkazana. Pravilno bi bilo, da se očetovemu priimku doda tudi priimek matere, kot je predlagal CSD.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o osebnem imenu (ZOI-1) v splošnih določbah opredeljuje osebno ime kot pravico državljana, ki mu zagotavlja identiteto ter varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Tako zasnovano pravico v imenu mladoletnega otroka, ki še ni dopolnil devet let, izvršujejo starši (12. člen ZOI-1), pri starejših otrocih pa je za spremembo imena, priimka ali obojega potrebna njihova privolitev. Kadar med staršema ni soglasja o spremembi otrokovega imena, mora tisti, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi, kar pa je takrat, ko je takšna sprememba v otrokovo korist (prvi odstavek 8. člena ZOI-1).

6. V obravnavani zadevi predlagateljica, v soglasju in na podlagi izrecne želje sedaj že 14-letne hčerke, predlaga spremembo hčerinega priimka iz A. v B. Sodišče prve stopnje je predlogu matere v celoti ugodilo, saj je ocenilo, da bi poleg razlogov praktične narave takšna sprememba pozitivno vplivala na samopodobo in psihično ravnovesje otroka.

7. Deklica živi z materjo, dvema polsestrama in očimom v družinski skupnosti, kjer se vsi ostali člani pišejo A. Njen drugačen priimek izstopa iz vaškega lokalnega okolja, saj tam ni običajen, sprememba priimka pa bi olajšala prehode državne meje in urejanje uradnih zadev v ustanovah. Že tovrstni praktični razlogi izkazujejo podano korist otroka za spremembo njegovega priimka, ki pa bi ji bilo zadoščeno tudi na način, da bi se sedanjemu priimku otroka dodal še novi priimek B. takšnemu kompromisu se v pritožbi nagiba nasprotni udeleženec, vendar po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno.

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se mladoletna A. predvsem zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, zlasti od leta 2017 dalje, z njim ne more več identificirati, prav tako tudi ne z njegovim priimkom. Ta jo namreč spominja na vse slabe dogodke iz preteklosti, ki jo obremenjujejo, ji povzročajo psihično napetost in bi jih želela pozabiti. Da gre za njeno pristno voljo in jo je sposobna izraziti, je bilo v postopku večkrat ugotovljeno ob razgovoru z ustreznimi strokovnjaki, ki so deklico ocenili za nadpovprečno zrelo. Glede na pomen osebnega imena, ki zagotavlja posamezniku njegovo identiteto, varuje njegovo osebnost in dostojanstvo, in ob dejstvu, da mladoletna A. doživlja priimek A. prav nasprotno, kot nekaj tujega, kar ji povzroča negativne občutke, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlogu predlagateljice za spremembo osebnega imena v celoti ugodilo, pravilna in v največjo korist otroka. Tega nasprotne pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik sodišču očita predvsem nekritičen odnos do dejanj matere, ki naj bila enako odgovorna za nastalo konfliktno situacijo, ne omajejo.

9. Ker je odločitev v interesu otroka, kot je obširno pojasnjeno v razlogih izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbo ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o osebnem imenu (2006) - ZOI-1 - člen 8, 8/1, 12

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4MTg4