VSL Sklep II Cp 2173/2019

Jedro

Ker predmetni postopek teče v korist varovanca – nasprotnega udeleženca in ščiti njegove pravice, višje sodišče sodi, da je treba v postopkih, ki do 15. 4. 2019 po ZNP niso bili zaključeni in jih je treba dokončati po določbah ZNP, uporabiti materialno pravne določbe DZ o postavitvi pod skrbništvo.

DZ namreč ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, temveč je ta institut nadomestil s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo, pri čemer je tudi odločanje o postavitvi/imenovanje skrbnika s CSD prenesel na sodišče. Sodišče prve stopnje zato nima prav (in to pritožnica utemeljeno izpostavlja), da ni ono tisto, ki bo postavilo skrbnika in določilo njegove obveznosti v odnosu do varovanca (tj. nasprotnega udeleženca). V luči tega materialnopravnega izhodišča je odločitev sodišča prve stopnje o ne dopustitvi udeležbe ženi tudi napačna.

Toda narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto terja, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so (formalne) stranke/udeleženci postopka, zato ZNP v 20. členu ureja prijavo udeležbe drugih oseb. Postopka se zato lahko udeležujejo tudi vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se tako poleg formalnih udeležencev lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci. Njim, ki niso stranke postopka v procesnem smislu, zakon daje nekatere procesne možnosti, da v postopku sodelujejo in varujejo svoje koristi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da A. A., soprogi nasprotnega udeleženca, ne dovoli udeležbe v postopku. Kot razlog za svojo odločitev je navedlo, prvič, da odločitev v tem postopku ne vpliva na njen položaj, in drugič, ker bo skrbnika nasprotnemu udeležencu postavil CSD po zaključenem postopku, ki se je začel po določbah ZNP in ga je po teh določbah treba tudi zaključiti.

2. A. A. v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da ZZZDR in DZ določata pravice in dolžnosti zakoncev, iz katerih izhaja, da odločanje o poslovni sposobnosti enega neposredno vpliva na položaj drugega, saj pomeni pravno in dejansko omejitev skupnih in osnovnih zakonskih pravic in obveznosti, ki so odvisne od tega, ali eden ima ali nima poslovne sposobnosti. Njen interes je, da do odvzema poslovne sposobnosti ne pride in da nasprotni udeleženec normalno izpolnjuje svoje obveznosti še naprej. Izpostavlja, da DZ predvideva, da se za skrbnika, če je mogoče, imenuje zakonec. Postopek torej pomeni neposreden poseg v njene pravice, saj bo sodišče tisto, ki bo odločilo, koga bo postavilo za skrbnika. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta na pritožbo pravočasno odgovorila in predlagata njeno zavrnitev. Udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ta postopek se je začel na podlagi predloga s 14. 3. 2019, zato se (je) mora(l) po določbah ZNP tudi zaključiti (prvi odstavek 216. člena ZNP-1). Toda sodišče prve stopnje je ob tem je spregledalo, da ZNP ni vseboval le postopkovnih določb, temveč materialnopravne, ki jih sedaj vsebuje Družinski zakonik. Ta vsebuje le prehodno določbo, kakšen učinek imajo po njegovi uveljavitvi (tj. od 15. 4. 2019 dalje) odločbe sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti, ki so bile izdane pred tem (295. člen DZ). Nima pa DZ prehodne določbe, ki bi predpisovala, da bi moralo v postopku glede odvzema poslovne sposobnosti, ki je v teku in ga je/bo zaključilo po 15. 4. 2019, uporabiti kako drugo (materialno) pravo kot aktualno (tj. DZ). Ker predmetni postopek teče v korist varovanca – nasprotnega udeleženca in ščiti njegove pravice, višje sodišče sodi, da je treba v postopkih, ki do 15. 4. 2019 po ZNP niso bili zaključeni in jih je treba dokončati po določbah ZNP, uporabiti materialno pravne določbe DZ o postavitvi pod skrbništvo.¹

6. DZ namreč ne pozna več odvzema poslovne sposobnosti, temveč je ta institut nadomestil s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo, pri čemer je tudi odločanje o postavitvi/imenovanje skrbnika s CSD prenesel na sodišče (262. člen DZ). Sodišče prve stopnje zato nima prav (in to pritožnica utemeljeno izpostavlja), da ni ono tisto, ki bo postavilo skrbnika in določilo njegove obveznosti v odnosu do varovanca (tj. nasprotnega udeleženca). V luči tega materialnopravnega izhodišča je odločitev sodišča prve stropnje o ne dopustitvi udeležbe ženi tudi napačna. Zakaj?

7. ZNP v 19. členu kot udeležence postopka opredeljuje njegovega predlagatelja, osebo, proti kateri je predlog vložen (imenovan nasprotni udeleženec), osebo, glede katere se vodi postopek, oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Vse naštete imenujemo formalne udeležence (nepravdnega) postopka. Ni sporno, da mednje pritožnica ne sodi.

8. Toda narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto terja, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so (formalne) stranke/udeleženci postopka, zato ZNP v 20. členu ureja prijavo udeležbe drugih oseb. Postopka se zato lahko udeležujejo tudi vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se tako poleg formalnih udeležencev lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci. Njim, ki niso stranke postopka v procesnem smislu, zakon daje nekatere procesne možnosti, da v postopku sodelujejo in varujejo svoje koristi (sodišče jih vabi na naroke, imajo možnost vložiti pravna sredstva - 20., 26. in 30. člen ZNP).

9. Pritožnica nima prav, ko skuša svoj pravni interes zgraditi na določbah ZZZDR/DZ glede pravic in obveznosti med zakoncema. S postavitvijo njenega moža pod skrbništvo bo prizadet njen dejanski, ne pa pravni interes. To je sodišče prve stopnje pravilo utemeljilo, zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

10. Pravilno pa pritožnica ocenjuje, da ima kot žena nasprotnega udeleženca možnost, da je v sodnem postopku (glej 7. točko te obrazložitve) postavljena za skrbnico. Ker je v vlogi za dopustitev udeležbe v postopku izrazila jasno voljo, da želi biti skrbnica nasprotnega udeleženca, če pride do postavitve pod skrbništvo, ima prav, da se v obravnavanem postopku odloča tudi o njenih pravicah oziroma pravnih interesih. Ali bo odločitev o njenem predlogu pozitivna (da bo s strani sodišča določena za skrbnico) ali negativna (da bo sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu dodelilo drugega skrbnika) za odločanje o dopustitvi udeležbe (tj. za odločanje o procesnem vprašanju, kdo naj bo stranka nepravdnega postopka) ni pomembno. Problematika, ki jo izpostavljata predlagateljica in začasni zastopnik v odgovorih na pritožbo (da je pritožnica nasprotnega udeleženca ugrabila, da je v teku postopek za razveljavitev zakonske zveze, v katerem je izdana začasna odredba …), bo predmet odločitve sodišča, koga postaviti za skrbnika.

11. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo iz zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

12. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju ponoviti narok za obravnavo v tem nepravdnem postopku, pritožnici vročiti vse listine in dokazno gradivo ter ji v zvezi s tem dati možnost, da se o njih izjavi, nakar bo lahko odločilo o postopku za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo in obenem utemeljilo izbiro skrbnika, ki bi najbolje skrbel za varovančeve pravice in obveznosti.

-------------------------------
¹ Če bi sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu odvzelo poslovno sposobnost, bi s trenutkom pravnomočne odločitve nastopili učinki postavitve te osebe pod skrbništvo (prvi odstavek 295. člena DZ), pri čemer skrbnik še ne bi bil določen in bi ga moralo glede na določbe DZ določiti sodišče v novem sodnem postopku (in ne CSD, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje). Tako ravnanje zagotovo ni v največjo korist varovanca (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).

Datum zadnje spremembe:

15.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2241/2019
• VSL sklep II Cp 2283/2011
• VSC Sklep Cp 392/2020