<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2272/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2272.2019
Evidenčna številka:VSL00032051
Datum odločbe:27.01.2020
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret
Področje:SODNE TAKSE
Institut:predlog za oprostitev plačila sodne takse - bistveno spremenjene okoliščine - načelo ne bis in idem

Jedro

Tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse po utrjenem stališču sodne prakse velja prepoved ne bis in idem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse s 3. 9. 2019.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Navaja, da je 19. 7. 2019 prejela nova plačilna naloga za plačilo sodne takse, na katerih je bilo opozorilo, da jo bo sodišče prisilno izterjalo, če je v danem roku ne bo plačala ali ne bo zaprosila za oprostitev, odlog ali njeno obročno plačilo. Ko je posredovala predlog za oprostitev plačila sodne takse, je torej ravnala skladno z napotilom sodišča. Plačilni nalog ni vseboval opozorila, da lahko sodišče nov predlog za oprostitev plačila sodnih taks obravnava le, če stranka v njem navede in izkaže spremenjene okoliščine. Te okoliščine je izkazala, saj je kot bistveno spremembo glede predhodnega položaja navedla, da je bil njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen in torej ni prejela odškodnine, s pomočjo katere bi lahko plačala odmerjeno sodno takso. Nova okoliščina je tudi, da je njen mož v postopku osebnega stečaja. Tožnica je predhodno že opozorila, da so njene nepremičnine obremenjene s hipotekami in zaznambami izvršb na podlagi pravnomočnih sklepov o izvršbi in da s prodajo ne bi mogla zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse. Zaključek, da vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus in da bi lahko tožnica z vnovčevanjem obremenjenih nepremičnin pridobila sredstva za plačilo sodne takse, je zato brez podlage.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica ob vložitvi tožbe vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, prav tako je tak predlog vložila ob vložitvi pritožbe. Sodišče prve stopnje je obema predlogoma delno ugodilo in ji plačilo sodne takse odložilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka. Sklepa sodišča sta postala pravnomočna.

5. Tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse po utrjenem stališču sodne prakse1 velja prepoved ne bis in idem. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ponoven predlog na oprostitev plačila že odložene sodne takse zavrglo, je zato pravilna. Tipsko določilo v obrazcu plačilnega naloga, iz katerega izhaja možnost zaprosila za oprostitev plačila sodne takse, nasprotnega ne izkazuje. Predlog za njeno oprostitev lahko stranka za en postopek ob enakih okoliščinah namreč poda le enkrat in to je storila ob vložitvi tožbe in pritožbe. Določilo prvega odstavka 13. člena ZST-1 pa upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev, temveč predstavlja le časovno točko, v kateri mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala bistveno spremenjenih okoliščin. Neuspeh v konkretnem pravdnem postopku ne predstavlja poslabšanja premoženjskega stanja, ki bi lahko vplivalo na višino taksne obveznosti, nastale z vložitvijo tožbe oziroma pritožbe. Da so nepremičnine tožnice obremenjene, je zatrjevala že v prvotno vloženih predlogih za oprostitev plačila sodnih taks, da bi se njihova obremenitev še dodatno povečala, pa v novem predlogu ni ne zatrjevala ne izkazala. Prav tako glede na ugotovljene prilive njenega moža iz naslova pokojnine tožnica ni navedla, kako bi dejstvo osebnega stečaja vplivalo na zmožnost poplačila sodne takse, zato tudi ta okoliščina ne more predstavljati bistvene spremembe od premoženjskih razmer, ki jih je sodišče ugotovilo ob prvotnem odločanju glede oprostitve plačila sodne takse.

7. Glede na navedeno je pravilna odločitev o zavrženju predloga, ki temelji na ugotovitvi, da je bilo o enakem pritožničinem predlogu že odločeno in zato ponoven predlog ni dovoljen (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ker zatrjevani pritožbeni razlogi torej niso podani, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1.

-------------------------------
1 Primerjaj odločbe VSL I Cp 352/2016, I Cpg 639/2019, I Cpg 1130/2016, II Cp 3208/2016, I Cp 352/2016.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 1, 13, 13/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319, 319/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4MDgz