<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 613/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:IV.CP.613.2020
Evidenčna številka:VSL00032417
Datum odločbe:10.04.2020
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba - otroci in starši - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - ogroženost otroka - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center

Jedro

Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroki, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ) in se izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen ZNP-1). Stališče pritožnikov, da bi moralo sodišče ugotavljati pogoje za izdajo začasne odredbe iz 270. in 272. člena ZIZ, je torej materialnopravno zmotno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 14. 10. 2019 izdalo začasno odredbo, s katero je mld. A. A. začasno odvzelo staršema in jo namestilo v krizni center, začasno ukinilo stike med mld. A. A. in očetom (prvi nasprotni udeleženec), glede stikov z mamo (druga nasprotna udeleženka) pa odločilo, da jih imata dvakrat med tednom po telefonu, ob sobotah pa v kriznem centru. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev zoper navedeno začasno odredbo.

2. V pritožbi nasprotna udeleženca uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagata, naj višje sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje in vrne zadevo v novo odločanje, podrejeno naj sklep spremeni tako, da razveljavi izdano začasno odredbo, predlagatelju pa naloži v plačilo stroške postopka. Iz izpodbijanega sklepa izhaja le zgodba mld. A., ki jo vodi trenutna mladoletniška vrvežavost in uporništvo ter slepo zaupanje bistveno starejšim prijateljicam. Razen trditev A. ni nobenih dokazov o fizičnem in psihičnem nasilju v njihovi družini. Obtožbe na račun prvega nasprotnega udeleženca so povsem neupravičene, glede druge nasprotne udeleženke pa niti trditev ni, še manj dokazov. Sodišče ni preverjalo ali so trditve mld. A. resnične, moralo bi ugoditi predlogu za postavitev izvedenca klinične psihologije. Ne bi si smelo privoščiti tako hude negativne sodbe o nasprotnih udeležencih in ju označiti za neprimerna starša, saj sta dolžna hčer vzgajati in ji v okviru vzgoje tudi postaviti določene omejitve, hči pa ju je obtožila nasilja, ker se ne strinja s temi omejitvami. Ker ne obstaja niti en materialni dokaz, ni mogoče govoriti o doseženem dokaznem standardu verjetnosti. Navedbe predlagatelja o modricah ne morejo biti dokaz, ker gre za gola sklepanja; le strokovnjak ustrezne stroke bi lahko potrdil, kako je prišlo do modric. A. je stara 14 let in je v fazi adolescence, za otroke v tej fazi pa je znano, da si lahko za doseganje banalnih razlogov, ciljev ali za kanček pozornosti izmislijo zgodbo in pri njej vztrajajo. Pravega dejanskega stanja sodišče ni ugotovilo. Prehudo je poseglo v ustavno zavarovane pravice staršev in tudi mladoletnice same. Za izdajo začasne odredbe bi morali biti izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 270. in 272. členu. Začasne odredbe morajo biti omejene zgolj na nujne primere in ne smejo predstavljati nadomestka za redno sodno varstvo. Z izdano začasno odredbo je sodišče nasprotnima udeležencema odvzelo vso potrebno avtoriteto staršev in jima napravilo veliko škodo. Ni razloga, da je sodišče že pred pravnomočnostjo odločilo o zahtevkih, ki predstavljajo v bistvu že končno odločitev. Prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe, je v sporih iz razmerij med starši in otroki višji kot v drugih civilnih zadevah, saj taka odločitev močno in trajno prizadane interese in koristi otroka.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroki, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika - DZ) in se izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Stališče pritožnikov, da bi moralo sodišče ugotavljati pogoje za izdajo začasne odredbe iz 270. in 272. člena ZIZ, je torej materialnopravno zmotno. Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sumaren, odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. V postopku za izdajo začasne odredbe in ugovornem postopku zato sodišče izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve o začasni ureditvi razmerij relevantna dejstva. To je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi storilo in odločitev tudi ustrezno obrazložilo.

6. Skladno s 168. členom DZ izda sodišče še pred uvedbo postopka za izrek ukrepa trajnejšega značaja začasno odredbo, s katero staršem odvzeme otroka in ga nadomesti v krizni center, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju, pri čemer je škoda posledica storitve ali opustitve staršev (161. člen v zvezi s 166. členom in 167. členom DZ).

7. Glede na podatke, ki jih je imelo v spisu, ko je odločalo o predlogu CSD za izdajo začasne odredbe po 168. členu ZD, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izdalo začasno odredbo. Ni se oprlo le na izjave mld. A., pač pa tudi na listinske dokaze, ki potrjujejo njene izjave. A. je na policijski postaji pokazala modrice, ki jih je imela po telesu, da je imela poškodbe na levi rami in levem stegnu izhaja tudi iz zdravniškega potrdila Splošne bolnišnice A., Urgentni center. Iz poročila osnovne šole z dne 19. 7. 2019 izhaja, da je šola, ki jo je obiskovala, zaprosila CSD za strokovno pomoč A. in njeni družini. Pojasnjeno je, da A. neupravičeno izostaja od pouka, ne prinaša k pouku šolskih potrebščin, ne opravlja domačih nalog, pogosto moti pouk z neprimernimi oblikami vedenja, ima neustrezen odnos do šole in učiteljev ter učencev (fizično obračunavanje, žaljenje sošolk in sošolcev), starša pa sta le delno sledila navodilom in smernicam za usmerjanje A. v šoli in doma. Iz poročila izhaja, da starša nimata zadostnega nadzora nad njo, ker sta veliko odsotna zaradi službe. Izjava mld. A. o tem, da se je že večkrat porezala po levem zapestju in nad levim gležnjem, je potrjena z vidnimi znaki ureznin. Ogroženost A. izhaja tudi iz zaznave strokovnih delavcev CSD, da je objokana, prestrašena in potrta. A. je policistom in delavcem CSD povedala, da je mati ne zaščiti pred nasiljem očeta in da razmišlja o samomoru, kot razlog za tako razmišljanje pa opisala neprimeren odnos staršev do nje. Ugovorne (in pritožbene) navedbe nasprotnih udeležencev o postavljanju omejitev mld. hčerki so pavšalne, enako navedbe o izmišljanju zgodb: nista konkretizirala katere so omejitve, ki jih A. ne spoštuje in kdaj naj bi ji jih postavila oziroma zakaj točno naj bi se jima maščevala. Le na splošno se sklicujeta na omejitev izhodov in dejavnosti. V ugovornem postopku je sodišče pridobilo še pedagoško poročilo, ki izkazuje, da se je po odvzemu staršem A. umirila, ni več v stiski, vznemirijo pa jo pogovori o družini, čeprav si stika z družino želi in ga je začela vzpostavljati. Strokovni tim je ocenil, da je za vzpostavitev odnosov v družini ter dekličin čustveni in vedenjski razvoj nujna strokovna obravnava.

8. Povzeto procesno gradivo zadostuje za presojo sodišča o izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe. Trditve A. so podprte z doslej zbranimi dokazi in niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi, medtem ko so navedbe nasprotnih udeležencev posplošene in brez dokazne podpore. To sodišču omogoča sklep, da je (bila) mld. A. ogrožena s strani staršev, saj več in močnejša dejstva govorijo v prid njenim izjavam kot trditvam nasprotnih udeležencev. Zato je izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovora nasprotnih udeležencev zoper sklep o začasni odredbi pravilna, očitki o pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju ter neizvedbi predlaganih dokazov pa neutemeljeni. Če se bo izkazalo za potrebno za sprejem končne odločitve glede predlaganega ukrepa trajnejšega značaja, bo sodišče ustreznega izvedenca angažiralo v nadaljevanju postopka.

9. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani. Ker tudi nobene uradoma upoštevne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP,1 ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Stroški pritožbenega postopka niso bili določno priglašeni (163. člen ZPP), zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

-------------------------------
1 ZPP se v tem nepravdnem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1 – subsidiarno in smiselno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 159, 161, 166, 168

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4MDYw