VSL Sklep I Cp 87/2020

Jedro

Izpolnjeni so pogoji za spremembo ukrepa nadzorovane obravnave.

Podani so pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

Po ugotovitvah izvedenca nasprotna udeleženka hospitalnega zdravljenja sicer ne potrebuje več, mora pa še naprej jemati psihiatrična zdravila. Čeprav je trenutno v dokaj stabilnem psihičnem stanju, ki ga je dosegla ob dolgoletni hospitalizaciji in ustreznih socio in psiho terapevtskih ukrepih, obstaja velika nevarnost, da bi prepuščena sama sebi hitro zapadla v psihično krizo, ki bi se nadaljevala v psihotično dekompenzacijo. Vzroki za ogrožanje drugih med dolgoletno obravnavo niso bili odstranjeni, ampak le obvladani ob ustreznem medikamentoznem zdravljenju in vodenju ter nadzoru. Po mnenju izvedenca nasprotna udeleženka potrebuje vsakodnevno vodenje in nadzor, tako jemanja zdravil kot nivoja funkcioniranja, zato se ni sposobna vključiti v nadzorovano obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotna udeleženka sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda najdalj do 8. 1. 2021. Za socialnovarstveni zavod za namestitev nasprotne udeleženke je določilo Socialnovarstveni zavod W, ki je nasprotno udeleženko dolžan sprejeti v varovani oddelek takoj ob prvi prosti kapaciteti. Do sprostitve prvega prostega mesta v varovanem oddelku Socialnovarstvenega zavoda W, vendar najdalje do 31. 3. 2020, se nasprotno udeleženko namesti v varovani oddelek Univerzitetne psihiatrične klinike v X.

2. Proti navedenemu sklepu se je pritožila nasprotna udeleženka oziroma odvetnik, ki ji je bil postavljen po uradni dolžnosti, ki uvodoma ugotavlja, da ni z ničemer dokazano, da v času bivanja v svojem stanovanju, po tistem, ko je bila odpuščena iz bolnišnice, nasprotna udeleženka ni normalno funkcionirala. Iz poročila CSD X z dne 17. 12. 2019 izhaja, da so jo po e-pošti povabili na razgovor za dne 22. 11. 2019. Iz poročila izhaja, da je nasprotna udeleženka na razgovor prišla v spremstvu prijatelja B., s katerim se je spoznala, ko je bila na zdravljenju na forenzični psihiatriji v Y. K njej je prišel za vikend, da ji bo pomagal pri pospravljanju mamine garderobe in pri vzpostavitvi računalnika. Povedala je, da biva v stanovanju in da je zaključila z obiskovanjem dnevne obravnave v bolnici, ker je mislila, da je bila končana 25. 10. 2019. Povedala je, da terapijo jemlje redno in da ima še dve škatli, ki naj bi zadoščali za približno štirinajst dni in da bo potem šla do dr. Z., ki ima ambulanto vsak torek ob dvanajsti uri. Povedala je tudi, da čez dan ne dela nič, da dvakrat na teden odhaja na kosilo v Ljudsko kuhinjo, nato pa odide v A. in da si hrano pripravi tudi doma. Na vprašanje kako je, je odgovorila, da je utrujena, da se počuti izgorelo in da je zaskrbljena, kako se bo zadeva končala na sodišču. Iz tega izhaja, da je po odpustu iz bolnišnice v svojem stanovanju normalno živela in da ni zaprta sama zase, da je imela čez vikend na obisku prijatelja, da je obiskovala A. in hodila ven na kosila, ki si jih je tudi sama kuhala. Razvidno je tudi, da redno jemlje zdravila. Logično in razumljivo je pojasnila, zakaj je zaključila z obiskovanjem dnevne obravnave. Glede na to nasprotna udeleženka meni, da sodišče ni v zadostni meri raziskalo dejanskega stanja, saj izpodbijani sklep temelji zgolj na domnevanju psihiatrov, kakšno naj bi bilo njeno bivanje izven varstvene institucije, pri tem pa psihiatri niso bili seznanjeni, kako nasprotna udeleženka dejansko biva in funkcionira doma. Zato predlaga, da se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj v celoti ugotovi dejansko stanje glede njenega bivanja doma. Predlaga, da se zasliši njo, prijatelja B. in predstavnike centra za socialno delo, ki so o njenem bivanju na domu najbolj seznanjeni. V ponovljenem postopku naj se tudi z gotovostjo ugotovi, če je doma redno jemala zdravila. Nato naj se ponovno angažira izvedenec psihiater, ki naj glede na ugotovljeno dejansko stanje poda mnenje, če za nasprotno udeleženko pride res v poštev zgolj namestitev v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda brez privolitve ali pa bi morda prišla zanjo v poštev tudi nadzorovana obravnava, tako da bi lahko bivala v svojem stanovanju. Ker ni pričakovati, da bi sedaj postavljeni izvedenec spremenil svoje stališče, nasprotna udeleženka predlaga, da sodišče v ponovnem sojenju angažira novega izvedenca psihiatrične stroke, ki do sedaj v tem postopku še ni sodeloval.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nasprotni udeleženki je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 920/2017 z dne 7. 2. 2018 izrečen ukrep nadzorovane obravnave (80. člen Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr), ki naj bi jo izvajala Univerzitetna psihiatrična klinika X (v nadaljevanju UPK). Dne 16. 5. 2018 je slednja predlagala sodišču, da nasprotno udeleženko namesti na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju SVZ), ker zaradi ravnanj nasprotne udeleženke nadzorovane obravnave v domačem okolju ni oziroma ne bo mogoče varno izvajati.

5. Ukrep nadzorovane obravnave se lahko spremeni ob pogojih iz 88. člena ZDZdr, ki določa, da če oseba ne upošteva navodil oziroma zahtev koordinatorja nadzorovane obravnave in je zaradi tega ogroženo njeno zdravje ali če se zaradi tega njeno zdravstveno stanje poslabša tako, da z nadzorovano obravnavo ni več mogoče doseči namena zdravljenja, koordinator nadzorovane obravnave o tem takoj pisno obvesti direktorja psihiatrične bolnišnice; ob izpolnjenih pogojih iz 53. člena tega zakona direktor psihiatrične bolnišnice po obvestilu zagotovi, da se izvedejo ukrepi za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, sodišče pa lahko odloči tudi o drugih zakonskih predvidenih ukrepih, tudi o ukrepu sprejema v socialnovarstveni zavod brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.

6. Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek SVZ brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi) in (5) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi socialnega varstva.

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek SVZ W. Razlogi sodišča prve stopnje za takšno odločitev so prepričljivi in popolni, pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju nanje sklicuje in jim pravzaprav nima kaj dodati.

8. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da ni v ničemer dokazano, da nasprotna udeleženka, ki se zavzema za nadzorovano obravnavo, po odpustu iz bolnišnice ni normalno funkcionirala, pa pritožbeno sodišče odgovarja sledeče. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju (z dopolnitvami) sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B., izhaja, da se je kronično potekajoča shizofrenija pri nasprotni udeleženki, ki je rojena leta 1964, razvila že po zaključenem študiju. V mišljenju je nanašalna, ima veličinske, preganjalne in religiozne blodnje ter slušne halucinacije. Pod vplivom enega izmed bolezenskih doživljajev je leta 2012 svoji materi prerezala vrat, ker je slišala glasove, ki ji govorijo, da je svetnica, in da mora zaklati mater. Po ugotovitvah izvedenca nasprotna udeleženka hospitalnega zdravljenja sicer ne potrebuje več, mora pa še naprej jemati psihiatrična zdravila. Čeprav je trenutno v dokaj stabilnem psihičnem stanju, ki ga je dosegla ob dolgoletni hospitalizaciji¹ in ustreznih socio in psiho terapevtskih ukrepih, obstaja velika nevarnost, da bi prepuščena sama sebi hitro zapadla v psihično krizo, ki bi se nadaljevala v psihotično dekompenzacijo. Vzroki za ogrožanje drugih med dolgoletno obravnavo niso bili odstranjeni, ampak le obvladani ob ustreznem medikamentoznem zdravljenju in vodenju ter nadzoru. Po mnenju izvedenca nasprotna udeleženka potrebuje vsakodnevno vodenje in nadzor, tako jemanja zdravil kot nivoja funkcioniranja, zato se ni sposobna vključiti v nadzorovano obravnavo.

9. Da je potrebna namestitev udeleženke v varovani oddelek SVZ izhaja tudi iz poročila o zadnjem poteku zdravljenja nasprotne udeleženke v UPK². Nasprotna udeleženka je bila 21. 10. 2019 odpuščena z odprtega oddelka, dogovorila pa se je, da bo zdravljenje nadaljevala v obliki dnevne bolnišnice. V bolnico naj bi prihajala v dopoldanskem času in odhajala po kosilu. Sprva je prihaja redno, nato je obiske opustila in tudi na telefonske klice klinike ne odgovarja. Lečeči zdravnik meni, da se pri nasprotni udeleženki ponovno kažejo znaki začetnih sprememb psihičnega stanja, poleg tega pa po njihovi evidenci nasprotna udeleženka od 30. 10. 2019 nima več potrebnih psihiatričnih zdravil, ki jih je med obiskovanjem dnevne bolnišnice dobivala v roke.

10. Glede na navedeno pritožba zaman skuša prikazati, da nasprotna udeleženka izven bolnišnice oziroma v svojem stanovanju normalno funkcionira, kar naj bi izhajalo iz vsega, kar je povedala CSD X, dne 17. 12. 2019. Nasprotno, iz istega poročila CSD izhaja tudi, da so nasprotno udeleženko zaprosili za pojasnilo, zakaj se ne odziva ne bolnišnici ne svojemu odvetniku³, ta pa jim je odgovorila, da je CSD odgovoren le za njeno finančno stanje, vse ostalo pa je njeno osebno življenje, v katerega se CSD naj ne bi vtikal. Navedeno kaže, da nasprotna udeleženka še vedno nima uvida v svoje stanje in nujnost jemanja zdravil ter nadzora nad njo. Tudi sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. K. K., ki je bil sprva mnenja, da je nasprotna udeleženka sposobna za nadzorovano obravnavo, je po seznanitvi z vedenjem nasprotne udeleženke po prihodu na odprti oddelek UPK (postala je manipulativna; njeno obnašanje je vzbudilo dvom, ali sploh jemlje zdravila, tako da so ji povečali dozo zdravila, ki se ne jemlje kot depo; ni spoštovala dogovora, da v svoje stanovanje lahko hodi le v spremstvu socialne delavke) ocenil, da je trenutno edini primeren ukrep namestitev v varovani oddelek SVZ. Glede na ugotovljene okoliščine je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da nasprotna udeleženka zaradi svojega bolezenskega stanja ni sposobna za visoko stopnjo sodelovanja in odgovornosti za jemanje zdravil, ki jo nadzorovana obravnava zahteva.

11. Po povedanem tudi ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep temelji le na predvidevanjih psihiatrov, kakšno naj bi bilo bivanje nasprotne udeleženke izven varstvene institucije. Že vedenje nasprotne udeleženke ob blažjem režimu na odprtem oddelku UPK in njeno stališče do kje se lahko „vtika“ CSD, so zadostna podlaga za zaključek, da ni pripravljena na sodelovanje, ki je za nadzorovano obravnavo nujno in da posledično vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Pritožba se zato neutemeljeno zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti dejansko stanje glede bivanja nasprotne udeleženke v svojem stanovanju, nato pa ponovno angažirati izvedenca psihiatra, ki bi ugotovil, ali vendarle ne pride v poštev ukrep nadzorovane obravnave.

12. Ob robu pritožbeno sodišče še dodaja (kar je poudarilo že sodišče prve stopnje), da je že Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 71/2019 z dne 27. 6. 2019⁴ štelo, da so glede nasprotne udeleženke izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 74. in 75. člena ZDZdr za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek SVZ (8. točka obrazložitve) oziroma, da „se razlogi za razveljavitev (prezasedenost SVZ) prav v ničemer ne dotikajo pravnomočno presojenih pogojev za neprostovoljen sprejem nasprotne udeleženke v zavod pod posebnim nadzorom in jih tudi v ničemer ne omajajo“ (15. točka obrazložitve).

13. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (ker v spisu še ni vročilnice o vročitvi izpodbijanega sklepa nasprotni udeleženki). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnika, ki je bil nasprotni udeleženki postavljen po uradni dolžnosti. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo nasprotne udeleženke ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njeni morebitni pritožbi.

-------------------------------
¹ Že pred letom 2012 je bila večkrat hospitalizirana v UPK, po letu 2012 je bila 5 let hospitalizirana v forenzičnem oddelku UKC Y, od 20. 8. 2018 pa je bila ponovno hospitalizirana v UPK, in sicer do konca oktobra 2019, ko je na lastno željo zapustila odprti oddelek.
² Poročilo zadnjega lečečega zdravnika dr. Z. na list. št. 372.
³ Odvetnik je sodišče z dopisom, ki ga je prejelo 27. 11. 2019, obvestil, da nasprotni udeleženki odpoveduje pooblastilo, ker z njo ne more vzpostaviti kontakta. S sklepom z dne 27. 11. 2019, ga je sodišče postavilo kot odvetnika po uradni dolžnosti.
⁴ Sodišče prve stopnje je že s sklepom Pr 965/2018 z dne 21. 3. 2019 odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme na varovani oddelek SVZ W za najdlje 6 mesecev. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cp 655/2019 z dne 5. 4. 2019 pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep potrdilo. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR z dne 260/2019 z dne 20. 5. 2019 dopustilo revizijo (le) glede vprašanja, ali je namestitev nasprotne udeleženke v SVZ, ki ji zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, sprejemljiv z vidika posega v njene ustavne pravice. V reviziji se je nasprotna udeleženka zavzemala za namestitev v njeno domače okolje.

Datum zadnje spremembe:

10.07.2020

Podobni dokumenti:

• Sodba U 1020/92-4
• Sodba U 270/93-6
• Sodba U 624/93-9