VSL Sklep I Cp 1789/2019

Jedro

Meja, ugotovljena s pravnomočno odločbo v sodnem postopku, je dokončna, kar pomeni, da se o njej ne more več voditi ne upravni ne (nov) sodni postopek za ureditev meje. Dokončna meja je v interesu vseh lastnikov parcel, ki se jih meja dotika, zato je nepravilno stališče, da bi morali stroški, povezani z ureditvijo severne meje, bremeniti zgolj predlagatelja.

Izrek

I. Pritožbi drugega nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki IX izreka spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih nosi drugi nasprotni udeleženec, oziroma ki jih mora drugi nasprotni udeleženec povrniti predlagatelju, zniža za 82,36 EUR (na 82,36 EUR).

II. V ostalem delu se pritožba drugega nasprotnega udeleženca zavrne, pritožbi prve in tretje nasprotne udeleženke pa se zavrneta v celoti, ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (1) nadaljevalo postopek z nasprotnim udeležencem R. P., pravnim naslednikom po prvotni četrti nasprotni udeleženki J. P., (2) evidentiralo mejo med parcelami 368, 243/7, 242/2, 243/1, 242/1, 243/5, 245, vse k. o. ..., sodno določeno s sodno poravnavo N 7/86, sklenjeno pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem, ki poteka od točke A, preko točk B, C in D, do točke E (točka II izreka), (3) določilo mejo med parcelami 245, 243/5, 243/6, 242/1, 243/2, vse k. o. ..., ki poteka od točke E, preko točke F, do točke G (točka III izreka), (4) določilo mejo med parcelami 368, 243/7, 243/1, 243/3, 243/6, 243/2, 242/2, vse k. o. ..., ki poteka od točke A, preko točk H, I in J, do točke N (točka IV izreka), (5) določilo mejo med parcelami 243/2, 243/6, 243/3, 245, 368, vse k. o. ..., ki poteka od točke J, preko točk K, L in M, do točke G (točka V izreka), (6) določilo mejo med parcelami 243/3, 243/6, 243/2, 243/1, 368, vse k. o. ..., ki poteka od točke K, preko točke O, do točke I (točka VI izreka), (7) ugotovilo, da so s tem postopkom urejene meje parcel 243/5, 243/6, 243/3, 243/1, 243/7, vse k. o. ... (točka VII izreka), (8) ugotovilo, da je skica izvedenca mag. J. D. z dne 19. 12. 2018, na listovni številki 81 v spisu, sestavni del sklepa (točka VIII izreka), ter (9) razdelilo skupne stroške postopka v višini 1.976,70 EUR med mejaše tako, da so le-ti dolžni predlagatelju povrniti del skupnih stroškov, in sicer R. P. 247,08 EUR, A. H. 247,08 EUR, V. M. 411,80 EUR, Republika Slovenija 247,08 EUR, P. d. o. o. 494,17 EUR in I. M. 164,72 EUR (točka IX izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje, s stroškovno posledico za predlagatelja.

Prva nasprotna udeleženka sodišču očita, da je odločalo o meji kljub njeni odsotnosti z naroka, oziroma kljub zagotovilu sodnih uslužbencev, da se v primeru njene odsotnosti o meji ne bo odločalo. Eden od nasprotnih udeležencev ji je povedal, da je bil s strani predlagatelja in sodišča zaveden k sklenitvi pogodbe, ki posega v položaj prve nasprotne udeleženke (na zemljišču, ki je bilo predmet pogodbenega razpolaganja, stoji njena drvarnica, prav tako skupni vodovodni priključek). Iz sklepa tudi ne izhaja, na kakšni podlagi je bila določena meja med parcelama 243/6 in 243/3. Nobenega razloga ni bilo za določitev meje prav po južni strani obstoječega pločnika. Ta del, enako kot trgovina, ki je edini del stavbe na parceli 243/7, ki se dotika parcele 243/3, je bil vedno v posesti prve nasprotne udeleženke. Prva nasprotna udeleženka je že v postopku N 5/2015 trdila, da hiša delno stoji na njeni parceli 243/3. Sodišče je mejo med parcelama 243/6 in 243/3 določilo kar najbolj v škodo njene parcele, pri čemer svoje odločitve ni utemeljilo. Napačna je tudi stroškovna odločitev, ki ni obrazložena, še manj utemeljena. Vse sodne stroške bi moral nositi predlagatelj, ki šikanira solastnike in mejaše.

3. Stroškovni del sklepa s pritožbama izpodbijata tudi drugi nasprotni udeleženec in tretja nasprotna udeleženka. Prvi trdi, da je stroškovna odmera napačna, ker ne upošteva velikosti solastniških deležev (predlagatelj je solastnik parcel 243/6 in 243/7, z deležem do 1/2, medtem ko je sam zgolj četrtinski solastnik obeh parcel), pa tudi ne okoliščine, da so bile meje določene izključno v interesu predlagatelja. Tudi tretja nasprotna udeleženka meni, da bi morali stroški postopka bremeniti zgolj predlagatelja, ki je postopek sprožil zaradi razdelitve solastnine v etažno lastnino.

4. Predlagatelj v odgovoru na vse tri pritožbe predlaga njihovo zavrnitev.

5. Pritožba drugega nasprotnega udeleženca je delno utemeljena, pritožbi prve in tretje nasprotne udeleženke pa nista utemeljeni.

6. Prva nasprotna udeleženka izpodbija sklep v delu, s katerim je sodišče prve stopnje določilo mejo med parcelami 243/3, 243/6, 243/2, 243/1 in 368, vse k. o. ...,¹ ki poteka od zemljiško katastrske točke K (tromeja parcel 243/3, 243/2, 243/6), po južni strani obstoječega pločnika ob hiši do zemljiško katastrske točke O, in proti jugu do zemljiško katastrske točke I (večmeja parcel 243/3, 243/6, 243/1 in 368), kot jo prikazuje skica terenske izmere izvedenca geodeta na listovni številki 81 v spisu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

7. Obravnavani postopek za sodno ureditev meje je bil voden na podlagi predloga predlagatelja (vloženega po napotitvenem sklepu Okrajnega sodišča v Grosupljem v zadevi N 5/2015), na katerega prva nasprotna udeleženka ni podala odgovora. V pritožbi prva nasprotna udeleženka ne izpostavlja (ne problematizira) načina vročanja pisanj (v poštni nabiralnik, s fikcijo) in ne trdi, da se ni mogla seznaniti z njihovo vsebino. Prvi (in edini pravočasni) odziv prve nasprotne udeleženke v postopku predstavlja dopis z dne 26. 11. 2018, v katerem sodišče prve stopnje obvešča, da se zaradi potovanja v G., kjer ima vse potrebne dokumente, naroka 18. 12. 2018 ne more udeležiti, ter sodišču prve stopnje predlaga izvedbo naroka po 15. 2. 2019, ko se vrne v Slovenijo. Pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje prvi nasprotni udeleženki zagotovilo, da v primeru njene odsotnosti z naroka meje ne bo določilo, je nedokazana. V spisu ni podatka, oziroma uradnega zaznamka o tem, da bi prva nasprotna udeleženka s strani kogarkoli na sodišču dobila takšno zagotovilo. Takšno zagotovilo tudi ne bi imelo nobene pravne podlage, saj lahko sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem (ter na njem sprejme sklep o ureditvi meje) kljub odsotnosti pravilno vabljenega udeleženca (prim. drugi odstavek 26. člena ZNP²). Na podlagi presoje, da odhod v tujino ni upravičen razlog za preložitev naroka (oziroma, da prva nasprotna udeleženka svojega izostanka z naroka ni ustrezno opravičila), sodišče prve stopnje naroka ni preklicalo in ga je opravilo 19. 12. 2018.³ O tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo, ni bilo dolžno obvestiti prve nasprotne udeleženke.⁴ V ravnanju sodišča prve stopnje torej ni zaznati očitanih postopkovnih nepravilnosti; prva nasprotna udeleženka, ki je imela v postopku možnost, da se izjavi o navedbah predlagatelja in je bila o naroku tudi pravilno obveščena, ni imela razloga za sklepanje, da narok zaradi njene odsotnosti ne bo opravljen, oziroma da bo njena odsotnost z naroka predstavljala oviro za sodno ureditev meje.

8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo temeljni kriterij za ureditev meje, tj. kriterij močnejše pravice (prim. 77. člen SPZ⁵). Nanj se je skliceval predlagatelj, prva nasprotna udeleženka pa do izdaje sklepa o določitvi meje na naroku na kraju samem ni prerekala njegovih trditev, s katerimi je utemeljeval uporabo tega kriterija (da je bila stavba v celoti zgrajena zgolj na parceli 243/6, ki je v solasti predlagatelja, prve nasprotne udeleženke in drugega nasprotnega udeleženca, in da meja med parcelama 243/6 in 243/3 poteka po zunanjem robu keramičnih ploščic južno od roba stavbe).⁶ Za nezanikana dejstva velja domneva njihovega priznanja (drugi odstavek 214. člena ZPP⁷), priznanih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Ker se prva nasprotna udeleženka na predlagateljeve trditve ni pravočasno ustrezno (konkretizirano, substancirano) odzvala, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da potek meje med parcelama 243/6 in 243/3 med udeleženci ni sporen (prva nasprotna udeleženka ni podala trditev v smeri, da je potek mejne črte drugačen, kot je trdil in na naroku na kraju samem tudi pokazal predlagatelj⁸). Mejo med parcelama 243/6 in 243/3 je v tem postopku uredilo zato, da jo bo na podlagi izpodbijanega sklepa in elaborata geodetske storitve mogoče evidentirati v zemljiškem katastru.⁹

9. Dogovor med predlagateljem in zakonitim zastopnikom petega nasprotnega udeleženca (o parcelaciji parcele 243/2, oziroma o nakupu/prodaji nove parcele 243/9, katere novi lastnik bo proti plačilu kupnine 1.500 EUR postal predlagatelj), povzet v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ni del sodne ureditve meje (prav tako ni del izreka sklepa), in kot tak nima nobenega vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

10. Stroškovna odločitev je sicer skopo, vendar v zadostni meri obrazložena, tako da je možen njen pritožbeni preizkus. Sodišče prve stopnje je s sklepom uredilo razmerja med vsemi lastniki parcel, ki se jih meje dotikajo. Uredilo je pet mej, pri čemer je stroškovno obremenilo zgolj (so)lastnike parcel, ki se jih dotikajo štiri meje, in sicer meje, ki potekajo med naslednjimi zemljiško katastrskimi točkami: (1) od točke E, preko točke F, do točke G (v nadaljevanju: severna meja), (2) od točke A, preko točk H, I in J, do točke N (v nadaljevanju: južna meja), (3) od točke J, preko točk K, L in M, do točke G (v nadaljevanju: zahodna meja) in (4) od točke K, preko točke O, do točke I (v nadaljevanju: osrednja meja). Stroške v skupni višini 1.976,70 EUR je razdelilo med štiri meje oziroma med sedem mejašev, in sicer po naslednjemu ključu: - R. P. (lastniku parcele 245) in A. H. (lastnici parcele 243/5) je v plačilo naložilo vsakemu 1/8 vseh stroškov¹⁰ (obema skupaj 1/4 vseh stroškov, ki odpadejo na severno mejo), - Republiki Sloveniji (lastnici parcele 368) in V. M. (lastnici parcele 243/3) je v plačilo naložilo vsaki 1/8 vseh stroškov (obema skupaj 1/4 vseh stroškov, ki odpadejo na južno mejo), - P. d. o. o. Ivančna Gorica je v plačilo naložilo četrtino vseh stroškov, ki odpadejo na zahodno mejo,¹¹ - F. H., I. M. in V. M. (solastnikom parcele 243/6) je v plačilo naložilo vsakemu 1/12 vseh stroškov¹² (vsem skupaj 1/4 vseh stroškov, ki odpadejo na osrednjo mejo).

11. Meja, ugotovljena s pravnomočno odločbo v sodnem postopku, je dokončna, kar pomeni, da se o njej ne more več voditi ne upravni ne (nov) sodni postopek za ureditev meje. Dokončna meja je v interesu vseh lastnikov parcel, ki se jih meja dotika, zato je nepravilno pritožbeno stališče tretje nasprotne udeleženke, da bi morali stroški, povezani z ureditvijo severne meje, bremeniti zgolj predlagatelja. Enako (nepravilno) stališče¹³ v svojih pritožbah ponujata tudi prva nasprotna udeleženka in drugi nasprotni udeleženec.

12. Delno utemeljen je pritožbeni očitek drugega nasprotnega udeleženca o napačni razporeditvi stroškovnega bremena v zvezi z ureditvijo osrednje meje. Glede na sprejeto metodologijo (četrtina vseh stroškov na posamezno urejeno mejo, oziroma osmina vseh stroškov v breme lastnikov parcel na vsaki strani meje, upoštevajoč dolžino meje), ki ima podlago v 139. členu ZNP,¹⁴ bi smelo sodišče prve stopnje drugemu nasprotnemu udeležencu (ki je le eden od treh solastnikov parcele 243/6) v plačilo naložiti zgolj 1/24 vseh stroškov, tj. 82,36 EUR. Stroškovne odločitve, s katero ji je glede ureditve južne meje (kot lastnici parcele 243/3) v plačilo naložena 1/8 vseh stroškov, glede ureditve osrednje meje (kot solastnici parcele 243/6) pa 1/12 vseh stroškov, prva nasprotna udeleženka konkretizirano ne napada.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi drugega nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki IX izreka spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) tako, da je znesek, ki ga je dolžan nositi ter predlagatelju povrniti drugi nasprotni udeleženec, znižalo za 82,36 EUR (s 164,72 EUR na 82,36 EUR). V ostalem je pritožbo drugega nasprotnega udeleženca zavrnilo, prav tako je v celoti zavrnilo tudi pritožbi prve in tretje nasprotne udeleženke, ter sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Predlagatelj sam nosi stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP), pritožniki pa stroškov pritožbenega postopka niso priglasili.

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve opušča navedbo katastrske občine, saj se vse v sklepu navedene parcele nahajajo v isti katastrski občini.
² Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami).
³ Vročilnica v spisu (z oznako RV 0702 5659 0 SI, pripeta k prikazu vsebine pošiljk po strankah na listovni številki 59 v spisu) razkriva, da je bila prva nasprotna udeleženka 26. 11. 2018 obveščena o preklicu naroka 18. 12. 2018 in preložitvi naroka na 19. 12. 2018.
⁴ Sodišče stranko/udeleženca o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče (in če stranka/udeleženec obvestila o preložitvi ne prejme), velja, da bo narok opravljen. Prim. odločbi VSL I Cpg 788/2017 in I Cpg 827/2018.
⁵ Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002).
⁶ Trditve, ki jih je prva nasprotna udeleženka podala v vlogi z dne 13. 2. 2019 (torej po izdaji izpodbijanega sklepa), so podvržene pravilu o prekluziji, in zato neupoštevne. Prav tako v tem postopku ne morejo biti upoštevne trditve, ki jih je prva nasprotna udeleženka podala v drugem postopku (N 5/2015).
⁷ Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami).
⁸ Spor o meji obstaja takrat, kadar vsak mejaš zatrjuje drugačen potek meje.
⁹ Po pravnomočnosti sklepa pošlje sodišče pravnomočen sklep oziroma poravnavo o ureditvi meje, skupno s priloženo skico zamejničenja in z izmeritvenimi podatki, pristojnemu občinskemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru (tretji odstavek 138. člena ZNP).
¹⁰ 1/8 vseh stroškov zneskovno predstavlja 247,08 EUR.
¹¹ Odločitev v tem delu ni izpodbijana s pritožbo.
¹² 1/12 vseh stroškov zneskovno predstavlja 164,72 EUR.
¹³ To stališče ima sicer podlago v tretjem odstavku 35. člena ZNP, ki določa, da v primer, če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci.
¹⁴ Skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.

Datum zadnje spremembe:

09.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 608/2013
• VSL sklep I Cp 2956/2015
• VSL Sklep I Cp 2163/2020