VSL Sodba II Cp 2300/2019

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane. Izrek sodbe je razumljiv, sodba pa vsebuje tudi vse razloge o odločilnih dejstvih, ki si niso v nasprotju niti niso v nasprotju z izrekom sodbe. Zatrjevanih kršitev toženec niti ne konkretizira.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki 498,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in datumov, kot izhajajo iz točke I izreka sodbe. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 100,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.2.2019 dalje ter 183,33 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper to sodbo se je pritožil toženec iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker je izrek sodbe nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe. Sodba ne vsebuje razlogov in so ti v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišče ni opravilo dokaza z vpogledom v register prebivalcev o toženčevem stalnem ali začasnem prebivališču niti vpogleda v register za družbo P. d.o.o. niti ni zaslišalo dolžnika. Ni obrazložilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo. Toženec ni bil nikoli lastnik tega stanovanja. To potrjuje tudi tožeča stranka, ko pravi, da je pridobila podatek, da je toženec uporabnik tega stanovanja. Od koga je pridobila podatek in na kakšen način, v vlogi ni navedla. Zgolj obrazec o spremembi uporabnika ni dokaz, da je toženec na tem naslovu kadarkoli prebival ali bil lastnik. Gre za tipski obrazec, ki ga je toženec podpisal izključno zato, da bi se odjavil iz tega naslova, na katerem ni bil nikoli prijavljen in da ne bi več prejemal računov. Kako je bil zaveden v seznam tožeče stranke kot uporabnik komunalnih storitev, toženi stranki ni znano. Če bi bil kadarkoli prijavljen na tem naslovu ali ga uporabljal, bi bil obveščen o nanj naslovljenih izvršbah, ki jih nikoli ni prejel. Postale so pravnomočne s fikcijo vročitve. Sodišče ni odgovorilo na te ugovorne očitke tožene stranke v njegovem ugovoru in pripravljalni vlogi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba je bila izdana v postopku v sporu majhne vrednosti. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP¹) .

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane. Izrek sodbe je razumljiv, sodba pa vsebuje tudi vse razloge o odločilnih dejstvih, ki si niso v nasprotju niti niso v nasprotju z izrekom sodbe. Zatrjevanih kršitev toženec niti ne konkretizira.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ni opravilo naroka za glavno obravnavo, saj nobena od strank tega ni zahtevala (2. odst. 454. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je toženca zaslišalo v zvezi s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, kasneje pa toženec v pripravljalni vlogi z dne 5. 7. 2019 svojega zaslišanja ni predlagal, prav tako pa ni predlagal izvedbe naroka za glavno obravnavo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga ni izvedlo. S strani toženca zatrjevana dejstva v zvezi z družbo P. d.o.o. med pravdnima strankama niso bila sporna, zato vpogled v sodni register v zvezi s tem ni bil potreben. Prav tako ni pomembno, kje je imel toženec prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, zato vpogled v register prebivalcev ni bil potreben. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe ugotovilo, da toženec ni uspel izpodbiti dejstva, da ga je tožeča stranka pravilno zavedla v svojih evidencah kot plačnika in lastnika odjemnega mesta na naslovu T. To je utemeljilo na podlagi listine z dne 6.3.2019 (sprememba uporabnika komunalnih storitev na OM, s katero je toženec javil spremembo uporabnika komunalnih storitev (odjavil komunalne storitve) ter njegove povezave z družbo P. d.o.o., ki je imela sedež na tem naslovu. Ker gre za spor majhne vrednosti, pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje s pritožbo ni mogoče izpodbijati, zato pritožbeno sodišče ni preizkušalo pravilnosti prej navedene ugotovitve sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem opredelilo do vseh toženčevih relevantnih navedb, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka v zvezi s tem ni podana. Pravilno je tudi navedlo, da je bil toženec dolžan prijaviti spremembo dejanskega prebivališča oziroma se odjaviti od komunalnih storitev.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka je dolžna sama kriti stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve (1. odst. 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami

Datum zadnje spremembe:

09.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 3153/2016
• VSL sodba II Cpg 57/2014
• VSC Sodba I Cpg 83/2023