VSL Sklep Cst 176/2020

Jedro

S samim odstopom terjatve terjatev ne nastane, niti zapadlost terjatve ni odvisna od trenutka sklenitve pogodbe o odstopu terjatve, kot to zmotno meni pritožnik, ker se vsebina obligacijskega razmerja ne spreminja, spremeni se le pripadnost odstopljene terjatve. Dejstvo, da je bil podpis zastopnikov prevzemnika na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 24. 7. 2019 in na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 12. 9. 2019, prevzemnik pa je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil dne 16. 9. 2019 in da še ni potekel dvomesečni rok od nastanka terjatev v upniški sferi do izpolnitve (kot to zatrjuje pritožnik), na aktivno legitimacijo upnika kot upravičenega predlagatelja po 3. točki 231. člena ZFPPIPP, zato ne vpliva. Zamuda z izpolnitvijo terjatev namreč ni vezana na pripadnost terjatve določenemu pravnemu subjektu, pač pa na njeno zapadlost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, za upravitelja imenovalo A. A. in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: A. A. s. p., matična št. ... .

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, uveljavljal pa je pritožbene razloge zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja v celoti zavrne.

3. V odgovoru na pritožbo je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja upnik B. d. o. o. predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ima predlagatelj na podlagi Pogodbe o odstopu terjatev z dne 23. 7. 2019, po kateri so bile na predlagatelja prenesene pravnomočne in izvršljive terjatve, do dolžnika terjatve iz naslova povračila stroškov sodnih postopkov (izvršilnih in pravdnih) in sicer 4.293,90 EUR iz izvršilnega postopka opr. št. In 1379/2012, 1109,04 EUR iz izvršilnega postopka pod opr. št. In 1905/2010, 5.138,40 EUR iz pravdnega postopka III P 149/2012, 4.901,35 EUR iz pravdnega postopka opr. št. I P 1736/2012, 3.121,10 EUR iz pravdnega postopka I P 2067/2015, 33.193,15 EUR iz pravdnega postopka opr. št. I Pg 954/2014, 393,64 EUR iz pravdnega postopka opr. št. I P 456/2013, skupno torej 52.150,58 EUR. Po posebni pogodbi o odstopu terjatev z dne 12. 9. 2019 pa je predlagatelj pridobil še terjatve do dolžnika iz naslova pravdnih stroškov v skupnem znesku 8.401,54 EUR. Ker je bilo dokazano, da skupno dolžnik predlagatelju dolguje preko 60.000,00 EUR, s plačilom katerih zamuja več kot dva meseca, z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi pa 72.797,83 EUR, je prvostopenjsko sodišče nadalje ugotovilo, da je dolžnik trajneje nelikviden in zato insolventen po prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP. Na podlagi upnikovih trditev in dopisa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 4. 6. 2019, da dolžnik ni zaposlen, je na dolžnikovo trajnejšo nelikvidnost sklepalo tudi na podlagi zakonske domneve iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali, če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR. Navedena domneva insolventnosti pa bi obstajala tudi v primeru, če bi bil dolžnik dolžan upnici povrniti le tretjino navedenih stroškov.

6. Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). Predlagatelj je status upnika dokazoval s sklenitvijo dveh pogodb – Posebne pogodbe o odstopu terjatev z dne 23. 7. 2017 (sklenjene med njim kot prevzemnikom in banko C. AG , Bančno podružnico L. kot odstopnikom) ter Posebne pogodbe o odstopu terjatev z dne 12. 9. 2019 (sklenjene med predlagateljem kot prevzemnikom in M. d. o. o. - v stečaju kot odstopnikom). Z odstopom terjatev pa pride do vstopa prevzemnika terjatve v pravni položaj odstopnika terjatev kot imetnika navedene obligacijske pravice. S samim odstopom terjatve terjatev ne nastane, niti zapadlost terjatve ni odvisna od trenutka sklenitve pogodbe o odstopu terjatve, kot to zmotno meni pritožnik, ker se vsebina obligacijskega razmerja ne spreminja, spremeni se le pripadnost odstopljene terjatve. Dejstvo, da je bil podpis zastopnikov prevzemnika na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 24. 7. 2019 in na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 12. 9. 2019, prevzemnik pa je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil dne 16. 9. 2019 in da še ni potekel dvomesečni rok od nastanka terjatev v upniški sferi do izpolnitve (kot to zatrjuje pritožnik), na aktivno legitimacijo upnika kot upravičenega predlagatelja po 3. točki 231. člena ZFPPIPP, zato ne vpliva. Zamuda z izpolnitvijo terjatev namreč ni vezana na pripadnost terjatve določenemu pravnemu subjektu, pač pa na njeno zapadlost.

7. Skladno z določilom prvega odstavka 679. člena ZGD-1 podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Prijava za vpis podružnice v register mora med drugim vsebovati ime in priimek osebe, ki zastopa podružnico in tuje podjetje. Podružnica sicer res nima statusa pravne osebe, kot pravilno ugotavlja pritožnik. Kot organizacijski del matičnega podjetja pa ima določena pooblastila po zakonu, vendar ni nosilec pravnih poslov. V navedeni določbi ima splošno pooblastilo, da nastopa v imenu matičnega podjetja in za njegov račun. Z vidika varstva upnika ima sklepanje poslov s podružnico enake učinke kot neposredna sklenitev posla z matičnim podjetjem, saj za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, po 683. členu ZGD-1 odgovarja tuje podjetje z vsem svojim premoženjem (Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah – tretja knjiga, stran 949, 950, 954).

8. Navedena zakonska ureditev je zato izhodišče za presojo možnosti sklenitve Posebne pogodbe o odstopu terjatev po banki c. AG., Bančna podružnica L. v imenu in za račun matične družbe banke C. AG, kot odstopnika terjatev njihovemu prevzemniku, družbi B., d. o. o. Ker je podružnica ves čas sestavni organizacijski del matične družbe banke C. AG, o pravnem nasledstvu matične družbe sploh ni mogoče govoriti. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da prenos terjatev na družbo B, d. o. o. ni učinkovit, ker matična družba ni pravni naslednik podružnice.

9. V pritožbi, kot tudi v postopku na prvi stopnji dolžnik sam priznava, da samostojno dolguje po pravnomočnih in izvršljivih odločbah v pravdnem postopku I P 2067/2015 pravdne stroške v znesku 3.121,10 EUR in v pravdnem postopku I Pg 954/2014, stroške v znesku 33.193,15 EUR, (čeprav hkrati navaja, da so slednji napačno odmerjeni). Glede odločbe Višjega sodišča v Mariboru (ki je ob opravnomočila med drugim tudi navedeni stroškovni del), je sicer dolžnik navajal, da s predlogom za dopustitev revizije pri Vrhovnem sodišču ni uspel, zaradi česar ima odprto pot za ustavno pritožbo. Sodna odločitev v pravnomočno končanem postopku I Pg 954/2014, zato še ni dokončna. Vendar navedena okoliščina po presoji pritožbenega sodišča ni ovira za presojo obstoja terjatve, tako v zvezi z legitimacijo upnika te terjatve kot upravičenega predlagatelja začetka postopka osebnega stečaja kot tudi v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti dolžnika. Ustavno sodišče se je že večkrat izreklo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja, ker je to pravico nujno obravnavati v primerjavi z ostalimi procesnimi jamstvi, med drugim tudi z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu (Ustave, Up 114/96, U-I-21/02, Up 188/01, Up 115/95), upoštevaje tudi določbo 158. člena Ustave, ki poudarja pomen pravnomočnosti in iz katere izhaja zahteva po restriktivnem tolmačenju institutov, ki posegajo v pravnomočnost (Aleš Galič, Ustavno civilno-procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 402-404). Zato po presoji pritožbenega sodišča ni ovire, da sodišče ne bi upoštevalo tudi navedeno pravnomočno ugotovljeno terjatev. Pritožbeno sodišče se zato ni spuščalo v presojo utemeljenosti pritožbenih navedb o le tretinjski obveznosti dolžnika za plačilo stroškov v drugih sodnih postopkih in njihovem plačilu, niti do pritožbenih navedb v zvezi s terjatvami, prevzetimi od M. d . o. o., - v stečaju.

10. Že navedeni dve terjatvi zadostujeta za ugotovitev, da pri dolžniku obstoji stanje trajnejše nelikvidnosti in zato njegova insolventnost po prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP. To je prvostopenjsko sodišče utemeljilo na zakonski domnevi iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožnik namreč dejstev, ki so podlaga za domnevo dolžnikove trajnejše nelikvidnosti (nezaposlenost, zamude z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR), ni uspel izpodbiti. S trditvami o zadostnem premoženju, za izpolnitev obveznosti pa dolžnik ne more izpodbiti ugotovljenega stanja trajnejše nelikvidnosti, lahko pa bi izpodbijal stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti, vendar takega stanja dolžnika prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo.

11. Sodna praksa je enotna, da upnik za uveljavitev – izterjavo svojih terjatev lahko izbere katerikoli možen sodni postopek. Če je dolžnik insolventen, je tak postopek tudi postopek osebnega stečaja. Zgolj zato, ker je upnik predlagal ta postopek, mu zato še ni mogoče očitati zlorabe tega postopka. Dolžnikove navedbe o ravnanju upnika v bodočnosti s tem, da bo družbenik upnika (predlagatelja postopka) likvidiral in s tem onemogočil dolžniku uveljavljanje njegovih terjatev zoper upnika, pa so zgolj hipotetične, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje.

12. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Ker izrecno izpostavljene pritožbene navedbe niso utemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

07.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 293/2016
• VSL Sklep Cst 193/2020
• VSL sklep Cst 503/2015