<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 178/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.178.2020
Evidenčna številka:VSL00033284
Datum odločbe:26.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), Karmen Ceranja
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - poslovna skrivnost - kršitev poslovne skrivnosti - nevarnost dejanske kršitve - resna grožnja - negatorna tožba - poseg v čast in dobro ime - razkritje podatkov

Jedro

Da je bila njena pravica kršena, tožnica utemeljuje z očitkom tožencu, da je v pravdnem postopku, ki teče zoper njega na podlagi njene tožbe zaradi protipravnega posega v čast in dobro ime, v spis vložil USB ključ, ki vsebuje originalne izpise iz CVS telemetričnega sistema za sledenje, iz katerih je razvidna analiza prevoženih poti približno 190 voznikov, in digitalne tahografske kartice približno 90 tožničinih voznikov. Tožba po 9. členu ZPosS je pravno sredstvo, s katerim imetnik poslovne skrivnosti zahteva prepoved kršitev svoje pravice in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred kršitvijo. Gre za negatorno tožbo, ki je podobna tožbi lastnika oziroma domnevnega lastnika za prenehanje vznemirjanja po 99. členu SPZ, katere namen je v varstvu konkurenčnih prednosti podjetja. Tožnica pa niti ne trdi, da je toženec poslovno skrivnost razkril konkurentom, pač pa sodišču. Razkritje poslovne skrivnosti za potrebe sodnega postopka ni primer, ki bi bil varovan z določbami ZPosS. Možnost razkritja poslovne skrivnosti v pravdnem postopku je izrecno predpisana v 219.b členu ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnica) za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki (v nadaljevanju: toženec) prepovedalo uporabo ali razkritje izpisov iz CVS telemetričnega sistema za sledenje in podatkov digitalnih tahografskih kartic ter naložilo tožencu, da navedeno vrne tožnici. Odločilo je tudi, da tožnica sama krije svoje stroške postopka za izdajo začasne odredbe.

2. V pritožbi tožnica navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj pritožbeno sodišče ugodi predlogu za začasno odredbo. Sodišču prve stopnje očita, da ni obrazložilo, zakaj predlagana začasna odredba ni nujna. V predlogu za izdajo začasne odredbe je izkazana nujnost izdaje začasne odredbe, zaradi česar je izpodbijani sklep nejasen in nerazumljiv. Navedbe, da bi lahko izročitev poslovnih skrivnosti konkurentom tožnici povzročila težko nadomestljivo poslovno in finančno škodo, niso pavšalne. Toženec ima v posesti poslovno skrivnost tožnice, razkritje teh podatkov konkurentom, bi za tožnico pomenila izgubo prednosti pred konkurenti. Škoda, ki bi s tem nastala, je nenadomestljiva, ker bi bila povrnitev v prejšnje stanje v primeru razkritja konkurentom nemogoča. Izkazana je tudi verjetnost, da bi toženec lahko poslovne skrivnosti razkril neposrednim konkurentom, saj je večkrat sam zagrozil, da bo to storil, nazadnje v mediacijskem postopku 21. 10. 2019. Sodišče zato narobe razume, da gre za bojazen tožnice, da bo toženec nadaljeval s kršitvami zoper čast in dobro ime tožnice. V obrazložitvi poda sodišče nasprotujoče si navedbe, in sicer, da bi tožencu bila z izdajo začasne odredbe onemogočena obramba v odškodninski pravdi, ki poteka zaradi trditev v oddaji A., po drugi strani pa da v prispevku v oddaji A. teh podatkov ni razkril. Da jih je razkril v oddaji A., ne zatrjujejo, pač pa, da jih je razkril v s tem povezani odškodninski pravdi, kjer pa mu tovrstni podatki v ničemer ne služijo, saj svojih trditev ni in ne more dokazati z razkritjem strateških načrtov tožnice. Tožnica se utemeljeno boji, da bo toženec tretjim osebam posredoval njene poslovne skrivnosti, ne nasprotuje pa poslovnim skrivnostim kot dokazom v pravdni zadevi. Nasprotuje temu, da toženec še vedno razpolaga z njenimi poslovnimi skrivnostmi in jih lahko vsak trenutek posreduje konkurentom. Glede na dosedanje ravnanje toženca, ko je na televiziji govoril neresnice in žaljiva dejstva o tožnici, je utemeljeno pričakovati, da bo uresničil tudi svojo grožnjo glede posredovanja poslovnih skrivnosti konkurentom. Ker tožencu sporna dokumentacija v ničemer ne služi, z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel nobene škode. Da obstaja velika verjetnost, da toženec z vložitvijo sporne dokumentacije skuša dokazati resničnost svojih navedb, je zgolj domneva sodišča, ki nima podlage. Razlogi sklepa so nejasni in so si v očitnem nasprotju. Gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je brez dokaznega predloga vpogledalo v prispevek "Izkoriščeni delavec" v oddaji A. in s tem kršilo razpravno načelo.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Poudarja, da ni razkril podatkov, ki jih tožnica označuje kot poslovno skrivnost, nepooblaščenim osebam niti ni izkazal takega namena. Ker so datoteke zaščitene in shranjene v neberljivi obliki, do analize podatkov s strani neodvisnega pooblaščenega strokovnjaka ni moč govoriti o razkritju poslovnih skrivnosti. Tega namena nima in tudi ni nikoli grozil z razkritjem podatkov konkurentom. Informacije razkriva v javnem interesu zaradi preprečitve nadaljnjih kršitev pravic voznikov in v postopku pred sodiščem dokazuje, da ni šlo za protipraven poseg v pravice bivšega delodajalca, pač pa je imel za svoje izjave podporo v dejstvih. Z analizo spornih evidenc dokazuje zaposlovanje in omogočanje dela na črno, nezakonito odrejanje in razporejanje delovnega časa, kršitve predpisov o obveznih odmorih in počitkih delavcev, nespoštovanje predpisov o varnosti v cestnem prometu in čezmejnem izvajanju storitev, omogočanje uporabe tuje kartice, nazadostno plačilo in utajo davkov. Ugotovitev sodišča, da bi mu bila v primeru prepovedi uporabe spornih podatkov onemogočena pravica do izvajanja obrambe v odškodninski pravdi, je pravilna. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne in tožnici naloži povračilo stroškov postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica zahteva izdajo začasne odredbe po 11. členu Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS1). Skladno z navedenim zakonskim določilom izda sodišče začasno odredbo za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po ZPosS, če predlagatelj z verjetnostjo izkaže obstoj poslovne skrivnosti, da je imetnik poslovne skrivnosti in da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (prvi odstavek 11. člena ZPosS) ter bodisi nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, bodisi, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ali pa da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku poslovne skrivnosti (drugi odstavek 11. člena ZPosS).

6. Da je bila njena pravica kršena, tožnica utemeljuje z očitkom tožencu, da je v pravdnem postopku, ki teče zoper njega na podlagi njene tožbe zaradi protipravnega posega v čast in dobro ime, v spis vložil USB ključ, ki vsebuje originalne izpise iz CVS telemetričnega sistema za sledenje, iz katerih je razvidna analiza prevoženih poti približno 190 voznikov, in digitalne tahografske kartice približno 90 tožničinih voznikov. Tožba po 9. členu ZPosS je pravno sredstvo, s katerim imetnik poslovne skrivnosti zahteva prepoved kršitev svoje pravice in vzpostavitev stanja, kot je bilo pred kršitvijo. Gre za negatorno tožbo, ki je podobna tožbi lastnika oziroma domnevnega lastnika za prenehanje vznemirjanja po 99. členu Stvarnopravnega zakonika,2 katere namen je v varstvu konkurenčnih prednosti podjetja. Tožnica pa niti ne trdi, da je toženec poslovno skrivnost razkril konkurentom, pač pa sodišču. Razkritje poslovne skrivnosti za potrebe sodnega postopka ni primer, ki bi bil varovan z določbami ZPosS. Možnost razkritja poslovne skrivnosti v pravdnem postopku je izrecno predpisana v 219.b členu ZPP.

7. Da grozi dejanska nevarnost kršitve njene pravice, pa tožnica utemeljuje s trditvami, da toženec grozi, da bo njeno poslovno skrivnost posredoval konkurentom. To naj bi izjavil tudi v mediacijskem postopku, ki sta se ga udeležili pravdni stranki v zvezi z tožničino odškodninsko tožbo. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da so trditve tožnice premalo konkretizirane in jih ni mogoče razumeti v smislu toženčevega namena razkrivanja podatkov konkurentom tožnice. Iz trditev v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe tudi po mnenju višjega sodišča ne izhaja resna grožnja posredovanja podatkov konkurenci tožnice oziroma izdaje poslovne skrivnosti. Gre za dokazno nepodprte trditve tožnice, ki ne vzdržijo logične presoje. Iz trditev tožnice izhaja le, da sta pravdni stranki v sporu in da toženec podatke, za katere tožnica trdi, da predstavljajo poslovno skrivnost, uporablja v postopkih, ki tečejo med njima. Ne gre spregledati, da toženec sporne podatke poseduje že vse od prenehanja delovnega razmerja pri tožnici, pa jih, razen v sodnem postopku, ni razkril.

8. Zaključek prvostopenjskega sodišča v točki 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da tožnica ni izkazala verjetnosti, da je bila njena pravica kršena ali da grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, je po obrazloženem pravilen. Razlogi prvostopenjskega sodišča zakaj tožnica ni izkazala verjetnosti, da je bila njena pravica kršena ali da grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, so jasni, brez protislovij in omogočajo preizkus. Že ta zaključek pa onemogoča izdajo predlagane začasne odredbe, saj morajo biti za njeno izdajo pogoji iz prvega odstavka 11. člena ZPosS podani kumulativno. Ker torej ni podan najmanj en pogoj iz prvega odstavka 11. člena ZPosS za izdajo začasne odredbe, se višje sodišče zaradi nerelevantnosti za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP) do ostalih ugotovitev prvostopenjskega sodišča in pritožbenih navedb v zvezi z njimi ne bo opredeljevalo.

9. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno višje sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker s pritožbo ni uspela, nosi tožnica sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženec pa stroškov z odgovorom na pritožbo ni določno priglasil (163. člen ZPP).

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 22-914/2019 z dne 5. 4. 2019.
2 Gl. pojasnilo k 9. členu v Predlogu Zakona o poslovni skrivnosti, prva obravnava, EPA 0368-VIII, Poročevalec DZ z dne 10. 1. 2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o poslovni skrivnosti (2019) - ZPosS - člen 9, 11, 11/1, 11/2
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 99
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 219b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3NzUx