<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 88/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.88.2020
Evidenčna številka:VSL00033243
Datum odločbe:29.04.2020
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dejansko stanje - trditvena podlaga - trdtiveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - nekonkretizirane navedbe - višina terjatve

Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve. Tožnik namreč ni predstavil ključa delitve stroškov in vrste stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženec plača 490,83 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz I. točke izreka sodbe. Sodišče je tožniku naložilo, da mora plačati tožencu pravdne stroške v višini 303,40 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Tožnik v pritožbi navaja, da izpodbija sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da gre za neenako obravnavanje istega dejanskega stanja, kar izhaja iz sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah P 164/2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1956/2019 z dne 19. 9. 2019, kjer je toženec nastopal kot tožeča stranka. Tožnik predlaga pritožbenemu sodišču, da preuči lastništvo toženca na poslovnih prostorih z oznako ID št. 0001. V naravi gre za dva poslovna prostora, ki se nahajata v pritličju poslovno stanovanjskega objekta ... v izmeri 36,69 m², kar v deležu predstavlja 126/10000, drug poslovni prostor v izmeri 26,81 m² pa se nahaja v pritličju istega objekta v deležu 87/10000. Toženec dobro ve, kaj je v naravi kupil. Na podlagi zakonskih določb, ki jih pritožba citira, naj pritožbeno sodišče odloči o zaračunavanju stroškov tožniku kot lastniku poslovnih prostorov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodbo, s katero je končan spor v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (prvi in drugi odstavek 458. člena ZPP).

5. Pritožba opredeljeno ne navede, katere bistvene kršitve pravdnega postopka je storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. V pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti sodbe sodišča prve stopnje ni moč izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato pritožbene navedbe v delu, kjer se izpodbija dejansko stanje, ker je bilo zmotno ali nepopolno ugotovljeno, niso predmet pritožbene presoje.

6. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek že iz razlogov, ker tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede višine terjatve, ker ni navedel preverljivega in jasnega obračuna vtoževanih stroškov, ker se je zgolj pavšalno skliceval na račune, ker ni navedel, katere stroške vtožuje, na katero obdobje se nanašajo in tudi ne načina delitve stroškov. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da iz teh razlogov iz trditvene podlage tudi ni bilo mogoče ugotoviti, kateri stroški predstavljajo vtoževano glavnico, po tipu stroška, njihovi višini in v času nastanka. Tožnik ni predstavil ključa delitve stroškov in vrsto stroškov po posameznih računih, saj se je zgolj skliceval na specifikacijo, ki naj bi bila razvidna iz računov. Pritožba se opredeljeno tudi ne opredeli do teh razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, zato je pritožba že iz teh razloga neutemeljena, zato se pritožbeno sodišče posebej ni opredeljevalo do pritožbenih navedb glede vprašanja lastniškega toženca na poslovnih prostorih oziroma poslovni stavbi in v tej zvezi do sodnih odločb, ki jih citira pritožba.

7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3NzM2