VSL Sklep II Cp 2382/2019

Jedro

Navedbe druge nasprotne udeleženke v postopku na prvi stopnji so glede zatrjevanega grajenega javnega dobra in javnega interesa tudi povsem pavšalne, razen v delu nadstreška za avtobusno postajo, kar je izvedenka upoštevala in pritožbeno ni izpodbijano, ter v delu parcele 2250/96, ki ni bila predmet odločanja. Druga nasprotna udeleženka, ne samo, da je z izvedenskim mnenjem glede določitve skupnega pripadajočega zemljišča v celoti soglašala, ampak v postopku konkretno ni navajala, kateri so tisti deli sporne parcele, ki predstavljajo grajeno javno dobro ter ni podala nikakršnega drugačnega predloga glede izvzetja dodatnih površin iz te parcele. Zato gre soglašati z odgovorom na pritožbo predlagateljev, da je za status javnega dobra potrebno kaj več kot zgolj pavšalne trditve in sklicevanje na predpise, še posebej, ko slednji nimajo nobene povezave s konkretnim primerom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zemljiška parcela z ID znakom 000 - 2250/108, k. o. ..., skupno pripadajoče zemljišče trem stavbam z ID znaki 000 - 2947, 000 - 2888 in stavbi brez ID znaka, ki stoji na parceli 2250/109, prva na naslovu P. 17, preostali dve brez naslova (1. točka izreka), ugotovilo je, da pri parceli z ID znakom 000 - 2250/108 obstoji skupna lastnina v korist v tej točki navedenih imetnikov (2. točka izreka) in sklenilo, da o zemljiškoknjižnem vpisu po pravnomočnosti tega sklepa odloči sodišče po uradni dolžnosti v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča (3. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka občina X. se zoper celotni sklep pritožuje iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Najprej navaja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali sodišče meni, da so predlagatelji zemljiško parcelo 2250/108 kupili hkrati s stanovanji. Če sodišče zastopa takšno stališče, bi moralo opredeliti, iz česa naj bi to izhajalo, opredeliti kolikšna je bila kupnina, kolikšna površina stanovanj in površina zemljišča. Ker navedeni sklep teh razlogov ne vsebuje, se ga ne da preizkusiti. Nadalje navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje navedbe, da je parcela, ki jo je sodišče določilo kot pripadajoče zemljišče, nujna za redno rabo navedenih večstanovanjskih stavb in da brez njih stavbe ne morejo funkcionirati, tudi v tem delu se zaradi odsotnosti razlogov sklepa ne da preizkusiti. Tretji očitek se nanaša na zatrjevane javne površine. Druga nasprotna udeleženka zatrjuje, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njeno stališče, da ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče posega v javne površine, kot to izhaja iz strokovnega elaborata L. za ureditev evidence nepremičnega stvarnega premoženja Občine X. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo, čeprav gre za pravnorelevanten dokaz, na katerega se je druga nasprotna udeleženka vseskozi sklicevala in ga povzemala kot del svoje trditvene podlage. Tekom postopka je predložila dokazila (izpisi iz portala Urbinfo), iz katerih je razvidno, katere so te javne površine, ki ne morejo predstavljati pripadajočega zemljišča nobene stavbe. Sodišče prve stopnje je v tem delu nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Končno druga nasprotna udeleženka izpostavlja, da je pri določanju pripadajočega zemljišča k stavbi nujno upoštevati tudi javni interes, česar sodišče ni upoštevalo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrže oziroma zavrne, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelji pritožbene navedbe prerekajo ter predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstva, ali so lastniki etažnih enot zemljiško parcelo, ki je določena kot skupno pripadajoče zemljišče, kupili hkrati s stanovanji, je protispisna in neutemeljena. Sodišče se je do tega opredelilo v 7. in 8. točki obrazložitve, pri čemer je v 7. točki povzelo v času družbene lastnine veljavno in sedaj veljavno zakonodajo, v 8. točki pa je izrecno navedlo, da je zmotno stališče, da bi morala biti pravica do pripadajočega zemljišča predmet prenosa po pogodbi. Pojasnilo je, da gre pri souporabi oziroma solastnini takšnega zemljišča na podlagi prej veljavnih predpisov za pridobitev lastninske oziroma solastninske pravice po zakonu (ex lege), s tem, da pravica do souporabe zemljišča, potrebnega za redno rabo stavbe, pripada vsakokratnemu lastniku posameznega dela stavbe.

6. Pritožbena navedba, da izpodbijani sklep ne vsebuje zaključka, da je parcela, ki je s tem sklepom določena za pripadajoče zemljišče, nujna za redno rabo predmetnih večstanovanjskih stavb in brez njih stavbe ne morejo funkcionirati, je prav tako protispisna in neutemeljena. Sodišče je v 10. in 12. točki obrazložitve, kjer je povzelo izvedensko mnenje ter potek ogleda na kraju samem, navedlo konkretne in obširne razloge,¹ zakaj je sporno parcelo določilo za skupno pripadajoče zemljišče, v 16. točki pa je izrecno zaključilo, da novo nastala parcela 2250/108 v celoti obkroža kompleks treh stavb in predstavlja nujno potrebno zemljišče za njihovo redno rabo.

7. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu neutemeljeno zavrnilo stališče druge nasprotne udeleženke, da tako določeno skupno pripadajoče zemljišče posega v javne površine, kot to izhaja iz strokovnega elaborata L. za ureditev evidence nepremičnega stvarnega premoženja Občine X., so nedopustne (prepozne), pavšalne in neutemeljene. Iz kronološkega reševanja zadeve izhaja, da je druga nasprotna udeleženka v postopku navajala kot sledi: v odgovoru na predlog (list. št. 45 in nasl.) je na splošno navajala, da poti, parkirišča, javna infrastruktura in zelenice niso namenjeni redni rabi stavbe, da je nujno, da se ohranijo kot javno dostopne površine, ter da iz izrisa nepremičnin za obe sporni parceli 2250/97 in 2250/96² izhaja, da se na njih nahajajo tudi parkirišča in poti, ki segajo vse do javnega cestnega omrežja, kar ne predstavlja pripadajočega zemljišča k predmetni stavbi. Z naslednjo vlogo je podala pripombe na izvedensko mnenje (list. št. 161 in nasl.) in je glede parcele 2250/97 navedla, da ni v lasti druge nasprotne udeleženke in ne predstavlja njenega nepremičnega stvarnega premoženja. Zato na izvedensko mnenje v zvezi s to parcelo ni imela posebnih pripomb. Izpostavila pa je, da mora sodišče upoštevati tiste dele navedene nepremičnine, ki so namenjeni javni splošni rabi in jih je vzeti iz pripadajočega zemljišča. V nadaljevanju te vloge se je opredelila do parcele 2250/96, priložila pa je tudi mnenji Oddelka za urejanje prostora Občin X. z dne 25. 10. 2017 in Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Občine X. z dne 24. 10. 2017 (dopisa v prilogah B 16 in B 17), pri čemer se je v celoti sklicevala na navedbe iz dopisov, kot na lastne navedbe. V naslednji vlogi, to je v pripombah na dopolnitev izvedenskega mnenja (list. št. 187 in nasl.) je na ugotovitev izvedenke, da sta si zgoraj navedena dopisa Občine X. nasprotna, odgovorila, da sta stališči obeh oddelkov Občine X. usklajeni v tem, da se strinjata z določitvijo pripadajočega zemljišča kot ga je določila izvedenka, pri čemer je treba še preveriti, ali se nadstrešek avtobusne postaje nahaja na tej parceli ali ne, saj gre le v tem delu za grajeno javno dobro. V zadnji pripravljalni vlogi, ki jo je podala 23. 3. 2018 (list. št. 189 in nasl.) je podala trditve izključno v zvezi z nepremičnino 2250/96.

8. Iz zgoraj povzetega izhaja, da druga nasprotna udeleženka ugotovitvam izvedenke urbanistične stroke in njenemu mnenju, kar se tiče parcele 2250/97, iz katere je izvedenka geodetske stroke določila parcelo 2250/108 kot skupno pripadajoče zemljišče, ni imela pripomb in se je v celoti strinjala s tako določenim pripadajočim zemljiščem. Še več, izvedenki je odgovorila, da sta oba zgoraj navedena oddelka Občine X. soglasna in ne nasprotujeta tako določenemu pripadajočemu zemljišču. Dopisu Oddelka za urejanje prostora z dne 25. 10. 2017 (priloga B 16) je priložen barvni izsek grafičnega dela evidence nepremičnega premoženja Občine X., iz katerega izhaja, kar je ugotovila tudi izvedenka urbanistične stroke, da v tem postopku določeno skupno pripadajoče zemljišče ne posega na nepremičnine, ki so po tej evidenci označene kot grajeno javno dobro, saj so kot grajeno javno dobro opredeljene ceste, poti in park. Parcela 2250/97 kot grajeno javno dobro v tem grafičnem izseku ni opredeljena. Zato je logično, da zgoraj navedena oddelka Občine X. nista nasprotovala pripadajočemu zemljišču, ugotovljenemu s strani izvedenke. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče opravilo narok na kraju samem, iz zapisa naroka pa ne izhaja, da bi imela druga nasprotna udeleženka kakršnekoli pripombe, z izjemo, da je treba preveriti, kje se nahaja nadstrešek avtobusne postaje.

9. Sodišče prve stopnje je zato skladno z 214. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 30. členom Zakona o nepravdnem postopku - (ZNP) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča - (ZVEtL-1), v 11. točki obrazložitve pravilno ugotovilo, da druga nasprotna udeleženka izvedenskemu mnenju glede parcele 2250/97 ni nasprotovala, kar pomeni, da se mu ni bilo treba v zvezi s to parcelo izrekati o njenih ugovorih, saj jih ni bilo več (razen v delu nadstreška za avtobusno postajo, kar je bilo tekom postopka izvzeto iz skupnega pripadajočega zemljišča). Pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni obrazloženo ocenilo, niti pojasnilo, zakaj njenih pripomb ni upoštevalo, so zato neutemeljene in v tem delu ni prišlo do postopkovnih kršitev. Takšne pritožbene navedbe pa so tudi prepozne (337. člen ZPP), saj druga nasprotna udeleženka ni pojasnila, zakaj ugovorov zoper izvedensko mnenje, ki jih v pritožbi podaja glede grajenega javnega dobra, brez svoje krivde ni mogla podati v postopku na prvi stopnji. Druga nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je elaborat L. za ureditev evidence nepremičnega stanovanja premoženja Občine X. v postopku predložila in ga povzela kot svoje navedbe oziroma del svoje trditvene podlage. Ugotoviti gre, da celotnega elaborata v postopku ni predložila, vse kar je predložila, je bil izsek grafičnega dela evidence nepremičnega premoženja Občine X. v dopisu z dne 25. 10. 2017 (priloga B 16), iz katerega, kot je navedeno zgoraj, izhaja, da parcela, ki jo je sodišče določilo za skupno pripadajoče zemljišče, v grajeno javno dobro ne posega.

10. Navedbe druge nasprotne udeleženke v postopku na prvi stopnji pa so glede zatrjevanega grajenega javnega dobra in javnega interesa tudi povsem pavšalne, razen v delu nadstreška za avtobusno postajo, kar je izvedenka upoštevala in pritožbeno ni izpodbijano, ter v delu parcele 2250/96, ki ni bila predmet odločanja. Druga nasprotna udeleženka, ne samo, da je z izvedenskim mnenjem glede določitve skupnega pripadajočega zemljišča v celoti soglašala, ampak v postopku konkretno ni navajala, kateri so tisti deli sporne parcele, ki predstavljajo grajeno javno dobro ter ni podala nikakršnega drugačnega predloga glede izvzetja dodatnih površin iz te parcele. Zato gre soglašati z odgovorom na pritožbo predlagateljev, da je za status javnega dobra potrebno kaj več kot zgolj pavšalne trditve in sklicevanje na predpise, še posebej, ko slednji nimajo nobene povezave s konkretnim primerom. Druga nasprotna udeleženka tudi v pritožbi obstoj grajenega javnega dobra zgolj pavšalno zatrjuje in sicer, da je „iz tekom postopka priloženih izpisov iz portala Urbinfo jasno razvidno, katere so te javne površine, ki ne morejo predstavljati pripadajočega zemljišča nobene stavbe“, nadalje „da nepremičnina kot javna cesta, obcestni svet in javna parkirišča predstavlja infrastrukturni objekt“ ter „da je tekom postopka na prvi stopnji podala ustrezne trditve, da so na sporni parceli že v letu 1993 stali infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter druga sredstva skladno z Zakonom o gospodarskih javnih službah“. Na tako pavšalne pritožbene trditve ni mogoče odgovoriti, pritožbeno sodišče pa dodaja, da druga nasprotna udeleženka v postopku na prvi stopnji ni podala nobenih trditev o infrastrukturnih objektih in napravah zgrajenih v letu 1993, iz izpisov portala Urbinfo (priloga B 2 – dva lista) pa ni razvidno, kateri objekti in naprave naj bi na parceli 2250/97 predstavljali grajeno javno dobro.

11. V pritožbi se druga nasprotna udeleženka do neke mere konkretizirano opredeljuje le do parkirišč na parceli 2250/108, ko navaja, da so bila načrtovana v objektih javne narave in da imajo zato javni status. Tudi ta pritožbena navedba je neutemeljena. Druga nasprotna udeleženka tekom postopka glede parkirišč ni izpodbijala izvedenskega mnenja izvedenke urbanistične stroke, niti na ogledu s strani sodišča ni nasprotovala opredelitvi parkirišč kot skupnega pripadajočega zemljišča. Tudi v pritožbi ni konkretno izpodbijala ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je v 10. točki obrazložitve v celoti sledilo ugotovitvam izvedenke. Ta je brez dvomov ugotovila, da so bila parkirišča zgrajena in projektirana za potrebe stanovanj in gospodarskih poslopij treh večstanovanjskih stavb. Ob povedanem pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje tudi glede parkirišč.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je ob povedanem pravilna v dejanskem in pravnem pogledu. Načeloma gre soglašati s pritožbenimi navedbami, da je treba pri določanju pripadajočega zemljišča k stavbi upoštevati tudi javni interes. V zvezi s tem gre ugotoviti dvoje, da druga nasprotna udeleženka s pavšalnimi navedbami obstoja javnega interesa pri sporni parceli, ki je določena kot skupno pripadajoče zemljišče, ni dokazala, poleg tega pa je sodišče skladno z določili ZVEtL-1 dolžno takšno pripadajoče zemljišče k stavbi določiti, če predlagatelj izkaže, da so pogoji po tem zakonu podani, kar je v tem postopku izkazano.

13. Ker pritožba druge nasprotne udeleženke ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v povezavi s 30. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

-------------------------------
¹ Na skoraj šestih straneh.
² Glede slednje sodišče prve stopnje ni odločalo, saj predlagatelj po ugotovitvi izvedenke, da gre za grajeno javno dobro, pri predlogu ni več vztrajal.

Datum zadnje spremembe:

06.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1148/2018
• VSL Sklep II Cp 1563/2019
• VSL Sklep I Cp 520/2021