VSL Sklep VII Kp 27218/2016

Jedro

Vrednost gospodarskih družb se ugotavlja na podlagi podatkov AJPES iz evidence Javna objava letnih poročil. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev, zmanjšanem za znesek dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti. Ta vrednost se določa na podlagi 6.a člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožbi oškodovancev kot tožilcev se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se oškodovanca A. A. in B. B. oprosti plačila sodne takse po plačilnem nalogu III K 27218/2016 z dne 4. 5. 2017 v višini 120,00 EUR in po dveh plačilnih nalogih III K 27218/2016 z dne 15. 7. 2019 v višini 100,00 EUR po sklepu Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 27218/2016 z dne 2. 4. 2019.

Obrazložitev

1. Zoper sklep sta se pritožila oškodovanca kot tožilca A. A. in B. B. ter predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ju oprosti plačila sodne takse v celoti.

2. Pritožba je utemeljena.

3. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu presojalo, ali oškodovanca kot tožilca, taksna zavezanca, izpolnjujeta pogoje za celotno oprostitev naložene sodne takse. Pravilno je ugotovilo, da izpolnjujeta dohodkovni kriterij, prav tako tudi premoženjski kriterij v zvezi z lastništvom stanovanja oziroma vozila. Ni pa pravilno presojalo v okviru premoženjskega kriterija vrednosti lastniškega deleža oškodovanca kot tožilca A. A. v družbi C. d. o. o.

4. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev argumentiralo s tem, da osnovni kapital družbe znaša 7.500,00 EUR, da skupni znesek sodne takse po treh plačilnih nalogih znaša 320,00 EUR, da ne gre za tako visok znesek, ki ga oškodovanca kot tožilca ne bi mogla plačati, ne da bi s tem ogrozila svoje preživljanje. Izrecno je upoštevalo, da je A. A. lastnik gospodarske družbe, v kateri sta z ženo zaposlena, nato pa je presodilo, da bi oba zmogla višino sodne takse odplačati v obrokih.

5. Pritožnika utemeljeno izpodbijata tako odločitev, ponavljata, da izpolnjujeta dohodkovni kriterij, vendar nepravilno zatrjujeta, da lastništvo gospodarske družbe ni relevantno pri presoji materialnega položaja prosilca. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se v skladu s 4. točko prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS v premoženje osebe štejejo tudi lastniški deleži gospodarskih družb.

6. Vrednost gospodarskih družb se ugotavlja na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) iz evidence Javna objava letnih poročil. Vrednost lastniškega deleža je enaka seštevku dolgoročnih in kratkoročnih sredstev (v konkretni zadevi 48.398,37 EUR), zmanjšanemu za znesek dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti (46.254,07 EUR). Ta vrednost se določa na podlagi 6.a člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 8/12, 99/15 in 5/18).

7. Po javno dostopnih podatkih iz bilance stanja na dan 31. 12. 2018 za družbo C. d. o. o., katere lastnik je oškodovanec kot tožilec, znaša vrednost pritožnikovega lastniškega deleža v tej družbi 2.144,30 EUR. Vrednost lastniškega deleža v gospodarski družbi se ne določa po tem, ali je imela družba dobiček ali ne in kakšno plačo si izplačujejo zaposleni v tej družbi, oziroma kakšen je ustanovitveni kapital družbe, ampak po formuli, ki jo določa že citirani 6.a člen Pravilnika v zvezi s četrtim odstavkom 17. člena ZUPJS. Oškodovanec kot tožilec izpolnjuje tudi takoimenovani premoženjski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj vrednost pritožnikovega lastniškega deleža v navedeni družbi ne presega 18.852,00 EUR. Za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči mora poleg dohodkovnega kriterija biti izpolnjen še takoimenovani premoženjski kriterij, po katerem vrednost prosilčevega premoženja oziroma premoženja njegove družine ne sme presegati 48 kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre), torej 18.852,00 EUR.

8. Oba pritožnika zato utemeljeno izpostavljata, da oba izpolnjujeta oba kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri tej presoji pa je nepomembno, kolikšno vrednost kreditov oškodovanec kot tožilec plačuje, ker se krediti pri presoji materialnega položaja prosilca za oprostitev sodne takse ne upoštevajo, zato je pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da se oškodovanca kot tožilca v celoti oprostita plačila sodne takse v skupnem znesku 320,00 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Datum zadnje spremembe:

03.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep VII Kp 41768/2016
• VSL Sklep IV Cp 1149/2021
• VSL Sklep II Cp 666/2022