VSL Sklep VI Kp 12297/2019

Jedro

Sodišče je izvedlo narok za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi procesni pogoji, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka.

Peti odstavek 285.c člena ZKP določa, da se stranki in zagovornika opozori, da se bo narok za izrek kazenske sankcije, če nanj ne bodo prišli in svojega izostanka ne bodo opravičili, opravil v njihovi nenavzočnosti. Skladno s četrtim odstavkom 285.č člena ZKP se narok za izrek kazenske sankcije izvede s smiselno uporabo določb ZKP o glavni obravnavi, s poudarkom, da je treba obtožencu omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije. Sojenje v nenavzočnosti na glavni obravnavi v rednem postopku urejata tretji in četrti odstavek 307. člena ZKP. Izpolnjenih mora biti več pogojev hkrati. Obtoženec je bil v redu povabljen in bil že zaslišan pred preiskovalno sodnico, o krivdi se je izjavil na predobravnavnem naroku, tedaj sta bila prva dva pogoja izpolnjena. Še pred oceno, ali je bila obtoženčeva navzočnost nujno potrebna, pa bi moral biti izpolnjen pogoj navzočnosti zagovornika. Ta ni bil izpolnjen. Sodišče prve stopnje tedaj ne bi smelo izvesti naroka za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, temveč bi moralo ravnati po prvem odstavku 307. člena ZKP, torej odrediti prisilno privedbo obtoženca.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je, na podlagi obtoženčevega priznanja krivde za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 123. členu KZ-1 na predobravnavnem naroku, v nenavzočnosti obtoženega A. A. na naroku za izrek kazenske sankcije izreklo kazen 8 mesecev zapora, ni preklicalo pogojnih obsodb Okrožnega sodišča v Ljubljani VI K 10194/2017 z dne 22. 8. 2017, pravnomočne istega dne in Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 13573/2016 z dne 18. 10. 2017, pravnomočne istega dne ter odločilo, da mora obtoženec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter sodno takso, kar bo odmerjeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik. Zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi nestrinjanja z odločbama o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu sodišču, podrejeno, da obtožencu izreče pogojno obsodbo ter ga oprosti plačila stroškov kazenskega postopka.

3. Po preučitvi pritožbe, izpodbijane sodbe in podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Kršitev je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Iz podatkov spisa je razvidno, da je obtoženec, ki zagovornika ni imel¹ in je poučen o svojih pravicah izjavil, da se bo zagovarjal sam brez zagovornika, na predobravnavnem naroku 28. 6. 2019 krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal. Predsednica senata sodišča prve stopnje je priznanje sprejela. Na predlog državne tožilke pa je narok za izrek kazenske sankcije določila na dan 4. 10. 2019 zaradi pridobitve podatkov, na podlagi katerih bo tožilstvo predlagalo kazensko sankcijo. Po petem odstavku 285.c člena ZKP sta bili stranki opozorjeni, opozorilo pa zapisano v zapisnik, da se bo narok za izrek kazenske sankcije, „če nanj ne bodo prišli in svojega izostanka ne bodo opravičili, opravil v njuni nenavzočnosti“. Na narok za izrek kazenske sankcije nato obtoženec ni pristopil, izostanka ni opravičil, sodišče prve stopnje pa je nato narok opravilo le v navzočnosti državne tožilke, ki je podala predlog za kazensko sankcijo. Obtožencu je izreklo obsodilno sodbo, pri čemer je glede vrste in višine kazni sledilo predlogu državne tožilke.

5. Ključno procesno vprašanje je, ali je sodišče prve stopnje narok za izrek kazenske sankcije lahko opravilo v nenavzočnosti obtoženca. Odgovor je nikalen. Že omenjeni peti odstavek 285.c člena ZKP določa, da se stranki in zagovornika opozori, da se bo narok, če nanj ne bodo prišli in svojega izostanka ne bodo opravičili, opravil v njihovi nenavzočnosti. Opozorilo velja torej tudi zagovorniku, kajti skladno s četrtim odstavkom 285.č člena ZKP se narok za izrek kazenske sankcije izvede s smiselno uporabo določb ZKP o glavni obravnavi, z določenimi poenostavitvami, ki so posledica predobravnavnega naroka, a s poudarkom, da je treba obtožencu omogočiti, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije. Sojenje v nenavzočnosti na glavni obravnavi v rednem postopku, kakor je tudi predmetni, urejata tretji in četrti odstavek 307. člena ZKP. Izpolnjenih mora biti več pogojev hkrati, in sicer mora biti obtoženec v redu povabljen, predhodno mora biti že zaslišan, njegova navzočnost ne sme biti nujna, navzoč mora biti njegov zagovornik. Sklep o sojenju v nenavzočnosti sodišče izda po zaslišanju tožilca in zagovornika. Če odmislimo procesno pomanjkljivost, da pred odločitvijo sodišča prve stopnje o sojenju v nenavzočnosti državna tožilka o tem ni bila zaslišana, je iz podatkov spisa razvidno, da je bil obtoženec v redu povabljen in bil že zaslišan pred preiskovalno sodnico, o krivdi se je izjavil na predobravnavnem naroku, tedaj sta bila prva dva pogoja izpolnjena. Še pred oceno, ali je bila obtoženčeva navzočnost nujno potrebna, pa bi moral biti izpolnjen pogoj navzočnosti zagovornika. Ta ni bil izpolnjen. Omenjanje opozorila tudi zagovorniku v petem odstavku 285.c člena ZKP namreč ne daje podlage za stališče, da velja za narok za izrek kazenske sankcije poenostavitev, kakršna velja za skrajšani postopek po prvem odstavku 442. člena ZKP, torej da navzočnost zagovornika ni pogoj za sojenje v nenavzočnosti. Obtoženec pa vse do vložitve pritožbe zoper sodbo zagovornika ni imel.

6. Sodišče prve stopnje tedaj ne bi smelo izvesti naroka za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, temveč bi moralo ravnati po prvem odstavku 307. člena ZKP, torej odrediti prisilno privedbo obtoženca. Imelo je še možnost postaviti zagovornika po uradni dolžnosti, ki pa bi potreboval primeren čas za seznanitev z zadevo in ni verjetno, da bi bilo mogoče istega dne opraviti narok za izrek kazenske sankcije.

7. V pritožbenem postopku zoper sodbo mora pritožbeno sodišče po 1. točki prvega odstavka 383. člena ZKP po uradni dolžnosti paziti tudi, ali je bila glavna obravnava, oziroma narok za izrek kazenske sankcije, opravljen v nenavzočnosti obtoženca v nasprotju z določbami ZKP. Kot obrazloženo zgoraj, je sodišče izvedlo narok za izrek kazenske sankcije brez navzočnosti obtoženca, čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi procesni pogoji, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka, ki je terjala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Posledično se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb pritožnika.

8. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izvesti narok za izrek kazenske sankcije skladno z določbami ZKP, nato pa sprejeti meritorno odločitev, ki jo bo moralo določno in prepričljivo obrazložiti, glede na sprejeto priznanje krivde torej zlasti odločbo o kazenski sankciji.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep pritožba ni dopustna.

-------------------------------
¹ Glede na predpisano kazen od šestih mesecev do petih let zapora za kaznivo dejanje po prvem odstavku 123. člena ZKP obramba z zagovornikom po tretjem odstavku 70. člena ZKP ni bila obvezna.

Datum zadnje spremembe:

02.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep VI Kp 25283/2013
• VSL sodba III Kp 45480/2014
• VSRS Sodba I Ips 22556/2018