VSL sklep Cst 166/2020

Jedro

Če se kasneje pokaže, da zaradi (zunanjih) vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja ustrezno spremeni načrt poteka stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se načrt poteka stečajnega postopka spremeni tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen dne 10. 9. 2019.

2. Zoper sklep je upnik vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za pritožbo. V svoji laični vlogi upnik smiselno nasprotuje spremembi načrta poteka stečajnega postopka in predlaga, da se nepremičnine, ki tvorijo stečajno maso ponudijo njemu na prevzem ter se postopek zaključi.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj. V njej smiselno nasprotuje pritožbi kot neutemeljeni in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz upraviteljevega predloga za spremembo načrta poteka stečajnega postopka izhaja, da je upravitelj kot razlog za spremembo navedel, da je predvideno daljše obdobje unovčenja nepremičnin, ki tvorijo premoženje v stečajni masi ter da je predvideno unovčenje sredstev iz naslova neizplačanih pokojnin in sorazmernega dela regresa zapustnice (pri ZPIZ), za katero ob začetku postopka ni bilo povsem jasno, ali tvori stečajno maso.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sledilo predlogu upravitelja, saj po njegovi presoji ustrezno upošteva čas, ki je običajno potreben za unovčenje posameznih vrst premoženja, vzroki, ki jih navaja upravitelj v svojem predlogu, pa ne izvirajo s področja upravitelja.

7. Pritožnik v pritožbi graja ravnanje upravitelja in pavšalno navaja, da gre za izčrpavanje stečaja, saj ni nobenega razloga za podaljševanje stečajnega postopka. Navaja, da je edini upnik v predmetnem stečaju, je tudi lastnik sosednjih kmetijskih zemljišč, ki tvorijo stečajno maso, zato je prednostni kupec teh zemljišč, stečajna masa pa tudi ne presega vrednosti tega premoženja. Zato predlaga, da se mu nepremičnine, ki tvorijo premoženje v stečaju, ponudi v prevzem premoženja stečaja in se stečaj tako zaključi.

8. Upravitelj mora dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase opravljati v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, in o tem poročati sodišču s svojimi poročili. Na podlagi teh poročil sodišče opravlja nadzor o tem ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka. Če se kasneje pokaže, da zaradi (zunanjih) vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja ustrezno spremeni načrt poteka stečajnega postopka (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).

9. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da okoliščine, ki jih upravitelj navaja kot razlog za podajo predloga za spremembo načrta poteka stečajnega postopka, ne izvirajo z njegovega področja in so takšne, da opravičujejo spremembo načrta poteka stečajnega postopka, zato je pritožba neutemeljena. V stečajno maso se je namreč v času, ki je bil predviden po prvotnem načrtu (p.d. 19 v zvezi s sklepom sodišča z dne 21. 9. 2018), steklo še novo premoženje, ki bo omogočalo poplačilo tako upnika kot stroškov stečajnega postopka. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da se je opravil v tem času dodaten preizkus terjatev pritožnika kot upnika, ki so bile v stečaj priglašene naknadno. Poleg tega pa upravitelj že izvaja dejanja, ki so potrebna, da se bo premoženje, ki tvori stečajno maso unovčilo in se bo stečajni postopek zaključil v skladu s spremenjenim načrtom poteka stečajnega postopka.

10. Predlogi in trditve pritožnika, ki jih je vključil v svojo pritožbo, to je, da se mu kot edinemu upniku in predkupnemu upravičencu nepremičnin, ki tvorijo premoženje v stečaju, saj je lastnik sosednjih zemljišč, pri čemer so nepremičnine, ki so predmet stečaja kmetijska zemljišča, ponudi v prevzem nepremičnega premoženje stečaja, ostale drobnarije (premičnine) pa so že predmet drugih postopkov in niso zato zanj nerelevatne, s čimer naj se stečaj zaključi, pa ne morejo biti predmet pritožbenega postopka, saj z njimi pritožnik ne graja izpodbijanega sklepa. Gre za predloge upnika za nadaljnje vodenje postopka sodišču prve stopnje, kot izhaja iz spisa pa je sodišče prve stopnje na njih upniku že odgovorilo (p.d. 69).

11. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene trditve, ki so pomembne za presojo in odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP vse v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

16.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 61/2020
• VSL Sklep Cst 116/2021
• Sodba III Ips 157/98