VSL Sklep Cst 178/2020

Jedro

Zaključek o nedelovanju poslovodstva ne sme puščati dvomov.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne predlog upnika za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom, imenovalo upravitelja ter ugotovilo, v kakšni pravno organizacijski obliki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo družbenik dolžnika L. T. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti ter navaja, da poslovodstvo deluje. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in postopek prisilne likvidacije ustavi.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril. Vztraja pri predlogu za prisilno likvidacijo in navaja, da iz predlogu predloženih dokazil izhaja, da ima dolžnik do upnika neporavnane obveznosti ter da poslovodstvo te družbe ne deluje več kot šest mesecev. Poudarja, da je iz vpogleda v knjigovodsko davčno evidenco in seznam izvršilnih naslovov, ki je bil predložen predlogu, razvidno, da izvira najstarejši neporavnani dolg iz leta 2016.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj Ministrstvo za finance, FURS, Finančni urad Ljubljana, je v predlogu za začetek postopka prisilne likvidacije navajal, da je v postopku davčne izvršbe ugotovil, da poslovodstvo družbe ne deluje več kot šest mesecev. Nadalje je navajal, da iz seznama izvršilnih naslovov št. DT 4293-3181/2019-1 z dne 13. 12. 2019 izhajajo neporavnane obveznosti dolžnika do upnika. Dolžnik nima nobenega zaposlenega ter da od 14. 9. 2018 dalje tudi nima odprtega bančnega računa. Na podlagi teh navedb je sodišče prve stopnje sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka prisilne likvidacije nad dolžnikom, saj poslovodstvo družbe ne deluje več kot šest mesecev.

6. V skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena ZGD-1 družba preneha, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev. Sklep o likvidaciji v takem primeru sprejme sodišče (tretji odstavek 403. člena ZGD-1) na predlog upravičenega predlagatelja (tretji odstavek 404. člena ZGD-1).¹ Zakon pa ne določa roka, v katerem sprejeme sodišče sklep o likvidaciji. Po naravi stvari mora najprej ugotoviti, ali poslovodstvo dejansko ne deluje. Kot nadalje izhaja iz pravne teorije je mogoče, še v okviru predhodnega postopka ugotavljanja kdaj je poslovodstvo prenehalo delovati, odpraviti omenjeni vzrok prenehanja. Zadržki za nedelovanje poslovodstva so namreč lahko različni. Z vidika bistva delniške družbe (družbe z omejeno odgovornostjo) bi bilo nesprejemljivo, da bi sodišče brez ugotovitve vzroka, zakaj poslovodstvo ne deluje, sprejelo sklep o likvidaciji.²

7. Edini družbenik ima kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije (422. člen ZFPPIPP). Ker v postopku prisilne likvidacije ni določena smiselna uporaba določb ZFPPIPP o predhodnem stečajnem postopku, sodišče predloga za začetek postopka prisilne likvidacije nad pravno osebo ni vročalo družbeniku dolžnika, temveč mu je je vročilo šele sedaj izpodbijani sklep. Družbenik dolžnika je lahko torej šele v pritožbi podal nove trditve o pravno pomembnih dejstvih (o tem da poslovodstvo družbe deluje ter da družba posluje) ter za svoje navedbe predlagal izvedbo raznih dokazov (vpogled v listino – pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 18. 12. 2019, dokaz z zaslišanjem direktorice D. I., družbenika L. T. in direktorja družbe X. d.o.o. J. H.), saj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sodeloval. Pritožbene novote so tako dovoljene in upoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato jih je pritožbeno sodišče nadalje vsebinsko obravnavalo.

8. Okoliščine, da dolžnik nima nobenega zaposlenega, nima odprtega bančnega računa ter ima daljše obdobje neporavnane davčne obveznosti, kažejo na to, da družba ne deluje. Vendar pa lahko družbenik poda ustrezna pojasnila in predloži določena dokazila, iz katerih izhaja, da poslovodstvo (vsaj v nekem obsegu) deluje.

9. Poslovodstvo je skupni (zbirni) pojem, ki označuje organ družbe, ki v družbi opravlja aktivnosti poslovodenja. Poslovodenje je usmerjeno v notranjo organizacijo poslovanja družbe in usklajevanje različnih aktivnosti v družbi zaradi doseganja (cilja) namena delovanja družbe. V rokah poslovodstva je torej operativno odločanje v družbi. S poslovodenjem je tesno povezana tudi funkcija zastopanja družbe. Zastopanje pa obsega opravljanje pravnih dejanj (v imenu družbe), preko katerih družba vstopa v v zunanja pravna razmerja, torej v pravna razmerja s tretjimi osebami.³

10. Družbenik dolžnika v pritožbi trdi in dokazuje, da poslovodstvo družbe deluje. Navaja, da je direktorica dolžnika Ilievski Darinka dne 18. 12. 2019 sklenila pogodbo z družbo X. d.o.o. in sicer gre za posel trženja različnih vin na dogodkih, ki jih bo organizirala ta družba. V januarju 2020 sta pogodbenika organizirala skupen družabni dogodek v prostorih te družbe, kjer je dolžnik opravil promocijo različnih vin lokalnega porekla. Pojasnjuje tudi, da je direktorica dolžnika v času od oktobra do decembra 2019 opravila več različnih sestankov z namenom sklenitve poslov, vendar pa so pogajanja zaradi epidemije zamrla. Direktorica je nadalje naročila računovodstvu izdelavo zaključne bilance za leto 2019 ter izvedla več aktivnosti, ki sodijo v redno poslovanje družbe. Direktorica dela ne opravlja na sedežu družbe, temveč od doma, kar pa ne pomeni, da poslovodstvo ne deluje ali da družba ne posluje. Družbenik v dokaz predlaga pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 18. 12. 2019, sklenjeno med dolžnikom in družbo X. d.o.o.

11. Iz pritožbenih trditev, ki jih upnik ne prereka, izhaja, da je direktorica družbe opravljala aktivnosti vodenja poslov družbe ter družbo zastopala pri sklenitvi pogodbe z dne 18. 12. 2019. Prav tako je treba pritrditi tudi pritožbeni navedbi, da tudi okoliščina, da direktorica dela ne opravlja na sedežu družbe, ne pomeni, da poslovodstvo ne deluje. S podanimi nererekanimi pojasnili ter s predloženim listinskim dokazom je tako pritožnik uspel omajati ugotovitev sodišča prve stopnje, da poslovodstvo dolžnika ne deluje. Zaključek o nedelovanju poslovodstva pa ne sme puščati dvomov.⁴ Po presoji pritožbenega sodišča zato navedbe upnika ter z njegove strani podani dokazi kažejo zgolj na to, da dolžnik ne posluje uspešno. Zatrjevani razlog prenehanja družbe pa, po presoji pritožbenega sodišča, ni izkazan.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog upnika za začetek postopka prisilne likvidacije nad dolžnikom zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

_________________

¹Primerjaj Cst 326/2018.

²Prim. Šime Ivanko: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 762.

³Prim. Šime Ivanko: Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 169 in 171.

⁴Tako tudi VSC sklep Cpg 242/2016.

Datum zadnje spremembe:

16.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 35/2011
• VSL Sklep Cst 272/2017
• VSM Sklep I Cpg 172/2017