<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 120/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.120.2020
Evidenčna številka:VSL00033465
Datum odločbe:12.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zakonska rehabilitacija - absolutna ovira

Jedro

Iz obrazložitve sklepa jasno izhaja, da stališče sodišča prve stopnje, da kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen dolžnik, predstavlja oviro za odpust obveznosti, temelji na šifri po klasifikaciji EU: 0704 00 Proizvodnja ali izdelovanje prepovedanih drog, ki niso izključno za osebno uporabo. Sodišče prve stopnje sicer res ni konkretneje pojasnilo te klasifikacije. Vendar pa je bila ta objavljena v Uradnem listu Evropske unije, št. L 93/33 z dne 7.4.2009 v okviru Sklepa Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ.

Ne gre pa za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, saj gre za absolutno oviro, ne glede na subjektivni kriterij dolžnika – storilca kaznivega dejanja.

To pa pomeni, da niti v najdaljšem preizkusnem obdobju iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP (pet let od dneva začetka postopka odpusta obveznosti) kazenska obsodba še ne bo izbrisana na podlagi zakonske rehabilitacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odpust obveznosti.

    2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče ni presojalo, ali bodo do poteka preizkusnega obdobja izpolnjeni pogoji za izbris obsodbe na podlagi zakonske rehabilitacije. Najprej bi tudi moralo ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje je dejansko šlo in ali mu je nastala premoženjska korist. Tako sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje ne pojasni, na kakšni osnovi in na podlagi katerih dokazov si je sodišče ustvarilo mnenje, da ima storjeno kaznivo dejanje dejansko elemente kaznivega dejanja. Slovenske zakonodaje glede kaznivih dejanj ne gre avtomatsko enačiti z avstrijsko zakonodajo, zato bi sodišče prve stopnje najprej moralo ugotoviti, ali je to kaznivo dejanje sploh mogoče umestiti v poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. Tega ne more storiti avtomatično, na podlagi klasifikacije, ne da bi sploh pojasnilo, kaj ta klasifikacija pomeni. Sodišče je odločilo, ne bi dalo dolžniku možnost izjasnitve, s čimer mu je odvzelo pravico do izjave. Sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ni uporabljiva, saj dolžnik ni bil obsojen v Republiki Sloveniji, ni pa pridobilo sodbe avstrijskega sodišča in je odločilo brez poznavanja avstrijske zakonodaje. Glede ugotovitev, da je odpust obveznosti odvisen tudi od subjektivnih kriterijev, pa pojasnjuje, da njegove obveznosti do upnikov ne izhajajo iz kaznivega dejanja. Zgolj zaradi obsojenosti za neko kaznivo dejanje se 399. člen ZFPPIPP ne uporabi, saj bi bilo to sicer zapisano v zakonu. V zakonu je jasno zapisano, kdaj in pod kakšnimi pogoji pomeni obsodba za kaznivo dejanje oviro za odpust obveznosti in kdaj se dolžnik ne smatra za poštenega in vestnega, in sicer le takrat, ko njegovi subjektivni kriteriji kažejo na njegov neprimeren odnos do upnikov. Tega pa sodišče prve stopnje dolžniku ne očita niti mu ne more očitati.

    3. Upravitelj se je o pritožbi izjavil in navedel zgolj, da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

    4. Pritožba ni utemeljena.

    5. Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP pred odločitvijo pridobilo podatke za dolžnika iz kazenske evidence, kar je povsem jasno navedeno v izpodbijanem sklepu. Prav tako je tudi jasno navedlo, kaj iz teh podatkov izhaja (v drugem odstavku obrazložitve). Tako ne drži, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz katerih dokazov si je sodišče prve stopnje ustvarilo svoje mnenje.

    6. Iz obrazložitve sklepa tudi jasno izhaja, da stališče sodišča prve stopnje, da kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen dolžnik, predstavlja oviro za odpust obveznosti, temelji na šifri po klasifikaciji EU: 0704 00 Proizvodnja ali izdelovanje prepovedanih drog, ki niso izključno za osebno uporabo. Res sodišče prve stopnje ni konkretneje pojasnilo te klasifikacije. Vendar pa je bila ta objavljena v Uradnem listu Evropske unije, št. L 93/33 z dne 7.4.2009 v okviru Sklepa Sveta 2008/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (v nadaljevanju: Sklep Sveta). Iz priloge A tega sklepa izhaja taka klasifikacija, da torej šifra oziroma oznaka 0704 00 pomeni Proizvodnjo ali izdelovanje prepovedanih drog, ki niso izključno za osebno uporabo (za razliko od oznake 0702 00, ki je oznaka za Nezakonito uživanje drog ter njihovo pridobivanje, posedovanje, izdelovanje ali proizvodnjo izključno za osebno uporabo storilcev). Iz tega pa izhaja, da gre za kaznivo dejanje, za katero se je sodna praksa izrekla, da sodi med kazniva dejanja proti premoženju v smislu 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP (navedlo jo je že sodišče prve stopnje).

    7. Res sodišče prve stopnje pred odločitvijo ni pridobilo tudi kazenske obsodbe, vendar pa je klasifikacija iz Sklepa Sveta namenjena prav poenotenju informacij o obsodbah, ki jih bodo države članice zlahka razumele (kar izhaja iz 6. točke preambule Sklepa Sveta, pa tudi iz 12. točke preambule). Vsekakor pa je imel dolžnik vso možnost, da sam predloži kazensko obsodbo, pa tega ni storil niti v pritožbi, ko mu je bila dana možnost izjave o zadevi, ki pa je ni izkoristil. Označba kaznivega dejanja po klasifikaciji pa je ravno taka, kot je po usklajeni sodni praksi ovira za odpust obveznosti.

    8. Pri tem ni pomembno, ali dolžnikove obveznosti izvirajo iz tega kaznivega dejanja. Zakonodajalec je v spremembi zakona ZFPPIPP-G oviro za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP določil kot absolutno oviro, neodvisno od siceršnjih subjektivnih kriterijev (tako je bilo določeno tudi v 1. točki prej veljavnega 399. člena ZFPPIPP). Zato sodišče ob odločanju v primeru obstoja te ovire niti ne presoja subjektivnih kriterijev in je obrazložitev sodišča prve stopnje v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa odveč, višje sodišče pa na pritožbene navedbe v zvezi s tem zato ne bo odgovarjalo. Ne gre pa za presojo zlorabe pravice do odpusta obveznosti (po tretjem in četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP), saj gre za absolutno oviro, ne glede na subjektivni kriterij dolžnika – storilca kaznivega dejanja.

    9. Pritožba ima prav, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opravilo presoje po drugem odstavku 400. člena ZFPPIPP, da torej ni presojalo, ali bi do poteka preizkusnega obdobja že potekel čas, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije. Vendar pa to pomanjkljivost lahko odpravi višje sodišče, zaradi česar sklepa ni potrebno razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    10. Kazenska obsodba je postala pravnomočna 7.8.2017, dolžnik pa kazen prestaja v Republiki Sloveniji. Obsojen je bil na kazen zapora v trajanju petih let (tega dolžnik v ničemer ne izpodbija). V skladu z 82. členom Kazenskega zakonika – KZ-1 se obsodba na kazen zapora nad tri do pet let izbriše po poteku osmih let po izvršitvi kazni (5. točka četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 82. člena KZ-1). Iz izpisa iz kazenske evidence sicer res ne izhaja, kdaj bo kazen izvršena. Vendar pa niti od pravnomočnosti obsodbe (8.7.2017) še ni potekel rok petih let, kolikor znaša izrečena kazen zapora. Poleg tega pa je bil dolžnik tudi v času vložitve pritožbe še vedno na prestajanju kazni zapora, obsodba pa bo izbrisana lahko šele v osmih letih po izvršitvi kazni. To pa pomeni, da niti v najdaljšem preizkusnem obdobju iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP (pet let od dneva začetka postopka odpusta obveznosti) kazenska obsodba še ne bo izbrisana na podlagi zakonske rehabilitacije. Zato je pravilna odločitev o zavrnitvi odpusta obveznosti, kot to izhaja iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

    11. Dolžniku tudi ni bila kršena pravica do izjave (po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Praviloma v postopkih zaradi insolventnosti postopek postane kontradiktoren šele v pritožbenem postopku, ko se ima dolžnik ali upnik pravico pritožiti in pri tem pojasniti svoj vidik zadeve ter predložiti ustrezne dokaze. Te možnosti pa dolžnik ni izkoristil, saj ni niti predložil kazenske obsodbe (ali pojasnil, zakaj je nima) niti podal kakšnih drugih relevantnih navedb. S tem pa niti ni mogel izpodbiti pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje.

    12. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), razen v delu, ko je to kršitev odpravilo, pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/2-1, 399/3, 399/4, 400, 400/1, 400/2, 400/5

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    16.06.2020

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3Mzcx