<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 108/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:CST.108.2020
Evidenčna številka:VSL00033421
Datum odločbe:12.05.2020
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), Mateja Levstek (poroč.), dr. Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - stečajna masa - aktivna legitimacija upnika - navodila sodišča upravitelju

Jedro

Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom.

Razpolaganja s prejeto odškodnino višje sodišče ni ocenilo kot kršitve, ki bi utemeljevala ustavitev postopka odpusta obveznosti, ker jo je dolžnica porabila v dobri veri, ko se je zanesla na nasvet pooblaščenca. To pa še ne pomeni, da že zato ta znesek ne spada v stečajno maso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 351) zavrglo predloga upnika F. P. z dne 23.7.2019 (p.d. 336) in z dne 10.8.2019 (p.d. 338).

    2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da sta njegova predloga vlogi v smislu 105. člena ZPP, oba pa vsebujeta vse potrebno za odločitev. Sodišče prve stopnje ju tudi ni vrnilo v dopolnitev ali popravo, zato ni imelo podlage za zavrženje predlogov. Pri odločanju s sklepom sodišče v skladu s 332. členom ZPP ne uporablja določbe 274. člena ZPP, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Višje sodišče je tudi s sklepi, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, odločalo o ugovorih proti odpustu obveznosti in odločilo, da razpolaganje dolžnice z odškodnino ne pomeni kršitve njenih dolžnosti, v nobeni odločbi pa ni odločilo, da ta znesek ne bi spadal v stečajno maso, zato je v veljavi ostalo stališče naslovnega sodišča iz sklepa z dne 25.8.2015, da ta znesek spada v stečajno maso. V izpodbijanem sklepu pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je dolžnica dolžna navedeni znesek vrniti na fiduciarni račun upravitelja.

    3. Dolžnica je na pritožbo odgovorila, da je preizkusno obdobje poteklo v oktobru 2018, sklep o odpustu obveznosti je postal pravnomočen 23.4.2019, vse premoženje, ki ga je dolžnica pridobila po tem datumu, pa ne spada več v stečajno maso; vse ostalo premoženje je bilo že unovčeno, pa kljub temu ta postopek še vedno teče. Tudi sklep o ustavitvi izterjave dolžničinih prejemkov in zasega denarnega dobroimetja sta postala pravnomočna 17.9.2019, s čimer so se izpolnili vsi pogoji za končanje stečajnega postopka in je nadaljevanje kakršnihkoli aktivnosti brez pravne podlage. Ne strinja se s stališčem upravitelja, da postopka ne more zaključiti, dokler niso izkoriščene vse možnosti za vračilo zneska odškodnine. Vlaganje tožbe in posledično izvršba s strani upravitelja bi bila v direktnem nasprotju z določili ZFPPIPP, ZPP in odločbami višjega sodišča. V zakonu je podrobno urejeno tudi izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ni podlage za vlaganje tožbe v tej fazi in znotraj postopka osebnega stečaja; izpodbojno tožbo je treba vložiti v 12 mesecih po pravnomočnosti začetka postopka osebnega stečaja, za druge postopke izterjave pa ni podlage, zato bi s tem upravitelj prekoračil svoja pooblastila in ravnal nezakonito. Čim prej tudi pričakuje delitev stečajne mase in nato končanje postopka. Načrta razdelitve upravitelj še vedno ni pripravil. Sodišče prve stopnje bi moralo reagirati na njegovo nevestno in nepravočasno opravljanje funkcije upravitelja. Sodišče pa tudi nima podlage v zakonu, da s sklepom odloča o številnih upnikovih predlogih, ki niso predvideni v zakonu. Predloge sicer lahko podaja, sodišče pa jih lahko upošteva ali ne, ni pa upravičeno o njih odločati s sklepom; s tem tudi neutemeljeno podaljšuje postopek. Sodišče nima podlage, da bi dolžnici izdalo poziv za predložitev izpisa prometa.

    4. Pritožba ni utemeljena. Izpodbijani sklep je pravilen, čeprav iz drugih razlogov. Res bi bilo pravilno, da bi sodišče prve stopnje upnikov predlog zavrnilo, ne zavrglo, vendar pa za upnika to ni sprememba, ki bi mu prinesla uspeh v tem pritožbenem postopku.

    5. S svojima predlogoma z dne 23.7.2019 in 10.8.2019 upnik smiselno predlaga izdajo obveznih navodil upravitelju, kako naj ravna, da bo dosegel vračilo zneska odškodnine, ki jo je prejela dolžnica v avgustu 2014 in jo po svojih trditvah porabila za poplačilo upnikov, ki svojih terjatev niti niso prijavili v tem postopku osebnega stečaja. Od sodišča tudi pričakuje odločbo o odvzemu protipravne premoženjske koristi, ki naj bi jo dolžnica prejela.

    6. Glede odvzema premoženjske koristi višje sodišče upniku pojasnjuje (ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje), da sodišče v stečajnem postopku ne more odločati o čem takem. Gre za ukrep, ki se lahko izreče v kazenskem postopku in ga niti smiselno ni mogoče izreči v stečajnem postopku. Ker za to tako ni pristojno, je v tem delu sklep pravilen že iz tega razloga.

    7. Sodnik, ki vodi postopek, daje upravitelju navodila za njegovo delo, ki so zanj obvezna (prvi odstavek 101. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Po drugem odstavku istega člena mora dati sodnik navodila v pisni obliki, če tako zahteva upravitelj. Sodnik upravitelju izda navodilo za njegovo delo z odredbo (drugi odstavek 124. člena ZFPPIPP). Po 125. členu ZFPPIPP je pritožba dovoljena proti odločitvam o zadevah, o katerih sodnik odloča s sklepom.

    8. Upnik pa nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. To smiselno uveljavlja tudi dolžnica, ko navaja, da sodišče nima podlage v zakonu, da s sklepom odloča o številnih upnikovih predlogih, ki niso predvideni v zakonu. Iz zgoraj povzete ureditve ZFPPIPP namreč ne izhaja, da bi imel upnik v zvezi z dajanjem navodil, ki so v pristojnosti sodišča, kakršen koli predlog v smislu pravovarstvenega zahtevka. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude, ne pa predloga kot oblike pravovarstvenega zahtevka (enako tudi sklep VSL Cst 495/2018 z dne 9.10.2018). Zato njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.

    9. Upnik ima prav, ko navaja, da višje sodišče ob odločitvi, da razpolaganje dolžnice s prejeto odškodnino v obravnavani zadevi ne predstavlja kršitve dolžničinih dolžnosti, ni odločalo tudi o tem, da naj znesek te odškodnine ne bi spadal v stečajno maso. O tem v postopkih z ugovori proti odpustu obveznosti namreč ni odločilo, vsekakor ne v izreku sklepov, prav tako pa kaj takega ne izhaja iz obrazložitve sklepov, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje. Razpolaganja s prejeto odškodnino višje sodišče ni ocenilo kot kršitve, ki bi utemeljevala ustavitev postopka odpusta obveznosti, ker jo je dolžnica porabila v dobri veri, ko se je zanesla na nasvet pooblaščenca. To pa še ne pomeni, da že zato ta znesek ne spada v stečajno maso. Zato ni pravilno stališče sodišče prve stopnje, da naj bi višje sodišče presodilo, da ta znesek ne spada v stečajno maso in je iz tega razloga zavrglo upnikov predlog.

    10. Končanje postopka osebnega stečaja je mogoče šele po tem, ko so opravljena vsa dejanja, ki jih je treba opraviti v tem postopku (kot to določata 375. in 376. člen ZFPPIPP). Dolžnici višje sodišče v zvezi s tem še pojasnjuje, da pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP). Pri tem pa unovčenje stečajne mase predstavlja tako prodajo premoženja stečajnega dolžnika, izterjavo njegovih terjatev, kot tudi vsak drug pravni posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic (prvi odstavek 320. člena ZFPPIPP), kar v postopku osebnega stečaja pomeni tudi to, da upravitelj poskrbi, da so na njegovem fiduciarnem računu vsa sredstva, ki predstavljajo stečajno maso (poleg dela prejemkov iz 389. člena ZFPPIPP). V tem pritožbenem postopku (pa tudi v postopkih v zvezi z ugovori proti odpustu obveznosti) pa niti ni podlage, da bi višje sodišče odločalo o tem, za kakšno odškodnino je šlo in ali ta spada v stečajno maso ali pa je iz nje izvzeta na podlagi 2. točke drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.

    11. Pritožba tako ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 101, 101/1, 101/2, 124, 124/2, 320, 320/1, 389, 389/2-2, 375, 376, 410, 410/1-1

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    16.06.2020

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3Mzcw