VSL Sklep Cst 133/2020

Jedro

Peti odstavek 226. člena ZFPPIPP jasno določa, da se pri razdelitvi stroškov upošteva delež ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas. 378. člen ZFPPIPP se uporabi le, ko je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. V obravnavani zadevi stečajna masa nikakor ni neznatna in zadošča za stroške stečajnega postopka. Tega določila nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi se to posebej preverjalo za vsako posebno stečajno maso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo ugovor upnika (pritožnika) z dne 3.12.2019 in (2.) odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 29.1.2020 (p.d. 3487), ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Pri tem gre po vsebini za poračun sorazmernega dela splošnih stroškov za opravljene delitve 1-19 ter upnikom, pri katerih zaradi previsokih sorazmernih stroškov ni prišlo do delitve.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da so z načrtom delitve privilegirani drugi upniki, in ne on. Sicer bi vsi nosili enak del stroškov glede na doseženo kupnino za predmete posebnih stečajnih mas. Glede na vsoto celotnih kupnin stroški predstavljajo 64,55 % kupnine; za posebno stečajno maso, na kateri ima ločitveno pravico, je bila dosežena kupnina 586.000,00 EUR, torej bi stroški znašali 378.236,53 EUR, izplačilo pa bi moralo biti v znesku 207.763,47 EUR. Le tako bi bili upniki enako obravnavani, ko bi se upoštevala tržna vrednost, ne pa da se stroški delijo glede na cenitev, ki je le ugibanje o tržni vrednosti. Posebna razdelitvena masa se sme zmanjšati le za stroški iz 226. člena ZFPPIPP, ne pa tudi za več kot 1,5 milijona EUR plač zaposlenim, več kot 2,5 milijona najemnin in stroškov poslovnih in proizvodnih prostorov ter še 3 milijone drugih stroškov. Ti stroški niti ne bi smeli nastati. Upnike je treba v skladu s pravili enakomerno poplačati, in to hitreje in ugodneje, kot da bi sami vodili posamezne izvršilne postopke. Pritožnik pa bi v izvršbi plačal zgolj nekaj tisoč EUR stroškov. Pritožnik se s predlagano delitvijo ne strinja, zato je vložil ugovor. Sklep z dne 9.11.2017, da se posebna razdelitvena masa ne bo delila, je nezakonit, čeprav pravnomočen in pravno veljaven; kljub temu, da se je sodišče takrat odločilo, da posebne razdelitvene mase ne bo delilo, se je zdaj odločilo drugače. Sklep z dne 9.11.2017 ni bil izdan na podlagi načrta delitve, temveč na podlagi, ki je zakon ne predvideva in ne obstaja.

3. Upraviteljica je na pritožbo ponovila navedbe iz odgovora na ugovor. Bistvo navedb je, da se je natekla tudi splošna stečajna masa, ki ob otvoritvenem poročilu ni bila znana, ta pa se uporabi za pokritje stroškov, ki so jih sicer nosile posebne razdelitvene mase. Glede na ocene likvidacijskih vrednosti, cenitev je bila pridobljena za potrebe otvoritvenega poročila, predstavlja vrednost kompleksa 8,23 skupne likvidacijske vrednosti. V obravnavani zadevi tudi stečajna masa ni neznatne vrednosti, 378. člen pa ne govori o situaciji, ko je le splošna stečajna masa neznatne vrednosti. Iz 5. točke 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP je razumeti, da morajo posebne stečajne mase pokrivati sorazmerni del vseh stroškov, potrebnih za končanje stečajnega postopka., pri tem pa 5. odstavek tega člena natančno določa, kako je treba izračunati razmerja pokrivanja stroškov. Pred zaključkom pravdnih postopkov upravitelj ne more zaključiti stečaja. Stečajni dolžnik je vknjižen kot lastnik pri večjem številu nepremičnin, čeprav jih je prodal že mnogo let pred začetkom stečaja, pred zaključkov stečaja je treba lastništvo vseh nepremičnin urediti in razčistiti, prijave izločitvenih zahtevkov pa še vedno prejema. Opravljenih je bilo tudi 19 delitev posebnih stečajnih mas, pri vseh je bil dosledno uporabljen enak izračun stroškov, zoper noben načrt delitve pa ni bilo niti ugovora. Stroški se gibljejo v okviru predvidenih. Posebej v zvezi s pritožbo je še dodala, da je pritožnik hipoteko pridobil 19.1.2010, prisilna poravnava se je začela 1.9.2010, stečaj pa 6.10.2010. Upnik bi tako lahko začel z izterjavo v letu 2010, v tem postopku pa je obravnavan enako kot vsi ostali upniki zavarovanih terjatev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi, kot izhaja iz otvoritvenega poročila, ni bilo predvideno oblikovanje splošne stečajne mase, med postopkom pa se je oblikovala tudi ta iz naslova po začetku stečajnega postopka prejetih kupnin od prodaje pred njegovim začetkom, v višini, ki je presegala zastavljeno terjatev, od izpodbojnih tožb, od unovčenih, a ne porabljenih bančnih garancij, in od zadržanih sredstev, od prodaje nezastavljenega premoženja, ki ni bilo evidentirano v dolžnikovih poslovnih knjigah, od izterjave terjatev, ki so bile najprej ocenjene kot neizterljive, in raznih drugih prilivov.

6. Ker je bila tako splošna stečajna masa ocenjena za neznatno, je bilo pri delitvah posebnih razdelitvenih mas uporabljeno določilo tretje alineje 5. točke 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP, torej da je posebne razdelitvene mase poleg stroškov, ki so nastali le v zvezi z določeno posebno razdelitveno maso, bremenil tudi sorazmeren del stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Pritožnik ima sicer prav, da posamezne posebne stečajne mase niso bile prodane po ocenjenih vrednostih. Vendar pa 5. odstavek 226. člena ZFPPIPP jasno določa, da se pri razdelitvi stroškov upošteva delež ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas. Če bi namreč bilo potrebno upoštevati dosežene kupnine, razdelitve posebnih razdelitvenih mas sploh ne bi bilo mogoče opraviti do prodaje vseh posebnih mas, zato je zakonodajalec določil, da se upoštevajo ocenjene vrednosti.

7. Tudi pritožnikovo stališče, kateri stroški lahko po tretji alineji 5. točke 4. odstavka 226. člena ZFPPIPP bremenijo posebno razdelitveno maso, ni pravilno. Novejša sodna praksa je povsem enotna, da je tu treba upoštevati vse stroške stečajnega postopka, saj brez vseh opravil, ki jih mora po zakonu izvesti upravitelj, tudi ni mogoča delitev posebnih razdelitvenih mas, osnovno pravilo pa je, da se najprej poplačajo stroški, šele nato pa terjatve (sklepi VSL Cst 454/2018, izdan v zadevi St 000/2014, Cst 631/2018, Cst 656/2018 in Cst 21/2019). Tudi v tem primeru je v celoti upoštevana prednostna poplačilna pravica ločitvenega upnika, saj je poplačan pred vsemi drugimi upniki, ki na tem premoženju nimajo ločitvene pravice.

8. Pritožnik ima v nadaljevanju sicer prav, da bi tudi v primeru, da zaradi poplačila stroškov ne pride do delitve, upravitelj moral pripraviti načrt delitve posebne razdelitvene mase (vse v skladu s 371. členom ZFPPIPP), iz katerega bi izhajalo, da do delitve ne bo prišlo. Tako je tudi prevladujoče ravnanje v novejšem času v takih primerih, kar pa še ni bilo v sodni praksi tako izoblikovano v letu 2017, ko je bilo odločeno, da delitve posebne razdelitvene mase, na kateri je bil pritožnik imetnik ločitvene pravice, ne bo. Vendar pa je tudi v obravnavanem primeru pritožnik imel vso možnost, da bi taki odločitvi nasprotoval. Ne sicer z ugovorom proti načrtu razdelitve, nasprotoval pa bi lahko že, ko je bilo 6.9.2016 objavljeno izredno poročilo upraviteljice (p.d. 2916), vsekakor pa je imel tudi pravico, da se pritoži zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 9.11.2017 (objavljen na dan izdaje, p.d. 3003), da se delitev posebne stečajne mase za kompleks C. ne opravi. Tega pa ni storil in je sklep 25.11.2017 postal pravnomočen. Tako v izrednem poročilu kot v sklepu je bilo jasno navedeno, kateri stroški oziroma kakšen delež skupnih stroškov bremeni to posebno razdelitveno maso in zakaj se zato delitev ne opravi. To pa pomeni, da je bila zagotovljena potrebna publiciteta in odločitev sodišča z vsemi potrebnimi razlogi, zoper katero so imeli upniki možnost izjave, pa je niso izkoristili. Tudi če jim ni bila zagotovljena možnost vložitve ugovora proti načrtu razdelitve, o kateri bi odločilo sodišče prve stopnje, bi vse potrebne razloge lahko navedli v pritožbi. Zato se višje sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je o deležu skupnih stroškov stečajnega postopka, ki ne morejo biti kriti iz splošne stečajne mase in ga mora kriti »pritožnikova« posebna razdelitvena masa, že pravnomočno odločeno.

9. Ni tudi pravilno pritožbeno stališče, da ti stroški sploh ne bi smeli nastati, ker bi moral biti uporabljen 378. člen ZFPPIPP in premoženje razdeljeno ločitvenim upnikom. 378. člen ZFPPIPP se uporabi le, ko je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka. V obravnavani zadevi stečajna masa nikakor ni neznatna in zadošča za stroške stečajnega postopka. Tega določila nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi se to posebej preverjalo za vsako posebno stečajno maso (primerjaj 224. člen ZFPPIPP). Tudi v primeru razdelitve s prenosom premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, pa morajo prevzemniki premoženja kriti potrebne stroške stečajnega postopka (13. odstavek 374. člena ZFPPIPP).

10. Pritožnikovo stališče, da bi moralo biti poplačilo v stečajnem postopku ugodnejše kot poplačilo v izvršilnem postopku, pa nima zakonske podlage. Gre za dva različna postopka, stečajni postopek je generalna izvršba, v kateri se morajo urediti tudi vsa razmerja stečajnega dolžnika, tako z upniki kot dolžniki, do države (kot npr. davki) itd., za ureditev tega pa je, pod nadzorom stečajnega sodišča, zadolžen upravitelj. Stroški pa se pač poplačajo po zakonskih pravilih, ki jih določa ZFPPIPP, nikjer pa ni določeno, da bi ti bili lahko le manjši od izvršilnih.

11. Ker se je po razdelitvah posebnih razdelitvenih mas oziroma odločitvah, da se nekatere razdelitve ne opravijo, natekla splošna stečajna masa, je upraviteljica pravilno opravila poračun stroškov, ki bodo lahko plačani iz splošne stečajne mase, s čimer se je zmanjšala obveznost ločitvenih upnikov za njihovo poplačilo. Pri tem je pravilno upoštevano tudi določilo 5. odstavka 226. člena ZFPPIPP.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

16.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 485/2021
• VSL sklep Cst 33/2016
• VSL Sklep Cst 255/2022