VSL Sklep II Cp 158/2020

Jedro

V konkretnem primeru gre za pravdni postopek, kjer kot stranki nastopata tožeča in tožena stranka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tisti, ki je dolžan plačati takso, je zato materialnopravno pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnika s plačilnim nalogom z dne 30. 10. 2019 pozvalo, da v zvezi z vloženo tožbo plača sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 102,00 EUR. Tožnik takse ni plačal, ampak je vložil ugovor, da taksna obveznost ni nastala. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor kot neutemeljen zavrnilo.

2. Tožnik v pritožbi vztraja, da taksna obveznost ni nastala. Uvodoma povzema potek postopka. V nadaljevanju pojasnjuje, da je takso na podlagi sedmega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) dolžna plačati Republika Slovenija. Dodaja, da postopek P 275/2018 še ni zaključen, saj sodnici ni dopustno odrediti takojšnjega reševanja zadeve. Prilaga dopis SuNp 23/2019 s sklepom z dne 28. 11. 2019, rokovni predlog, predlog za prednostno obravnavo in vlogo na Državno odvetništvo z dne 4. 10. 2019.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kdo je v posameznih postopkih zavezanec za plačilo sodne takse, določa 3. člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Glede na to, da se v večini primerov za postopek na posamezni stopnji plača enkratna taksa, velja, da mora takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen, če zakon ne določa drugače (glej prvi odstavek 3. člena). In ZST-1 za pravdni postopek take (drugačne) določbe nima. Tožnik se v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na sedmi odstavek 3. člena ZST-1, saj ta velja le za nepravdni postopek za določitev odškodnine, to je postopek, ki ga ureja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v členih 137 do 139 oziroma pred tem veljavni Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v členih 97 do vključno 104. Da to drži, kaže že poimenovanje strank kot udeležencev. V konkretnem primeru pa gre za pravdni postopek, kjer kot stranki nastopata tožeča in tožena stranka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tisti, ki je dolžan plačati takso, je zato materialnopravno pravilna.

5. Ostale pritožbene navedbe (o poteku tega postopka in postopka P 275/2028) so za odločitev o tem, kdo je zavezanec za plačilo takse, nerelevantne in podrobnejše opredelitve ne terjajo. Enako velja za k pritožbi priložene listine.

6. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

15.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2876/2017
• VSL Sklep I Cp 1097/2017
• VSL Sklep II Cp 740/2020