VSL Sklep II Cp 1401/2019

Jedro

Tožnica je v tem postopku zastopana po skrbniku za poseben primer - CSD X., zato mora ta organ odobriti vložitev vlog. Take odobritve ni bilo podane. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče vlogi zavrglo.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke zoper sklepa z 18. 3. 2019 se zavržeta.

II. Pritožbi tretje tožene stranke zoper sklepa z 18. 3. 2019 in 15. 5. 2019 se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepoma z 18. 3. 2019 odločilo, da se vlogi J. P. s 5. 6. 2018 in 14. 5. 2018 zavržeta (sklep P 1722/2012-II-348) in da se predlog tožeče stranke za obnovo postopka s 27. 11. 2018 zavrže (sklep P 1722/2012-II-347).

Zoper oba sklepa se pritožuje tožnica.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z 18. 3. 2019 zavrglo predlog tretjega toženca za obnovo postopka s 27. 11. 2018 (sklep P 1722/2012-II-349), s sklepom s 15. 5. 2019 pa je zavrnilo predlog tretjega toženca za vračilo plačane sodne takse za postopek o reviziji in za postopek o obnovi postopka.

Zoper oba sklepa se pritožuje tretji toženec.

Glede tožničine pritožbe zoper sklep z 18. 3. 2019 (P 1722/2012-II-348)

2. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo vlogi J. P. s 5. 6. 2018 in 14. 5. 2018. Ugotovilo je, da je bil tožnici postavljen skrbnik za poseben primer, in sicer CSD X., ki ni odobril vlog J. P. s 5. 6. 2018 in 14. 5. 2018. J. P. ni zastopnica tožeče stranke, tožeči stranki pa je bila s sklepom z 21. 9. 2017 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.

3. Tožnica v pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določila postopka, in sicer 11. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker zastopnik tožeče stranke nima dovoljenja tretjega toženca za zastopanje tožnice. Tožnica je za zastopanje v pravdnih in nepravdnih postopkih pooblastila svojo hči J. P., CSD X. pa že od leta 2014 nezakonito posega v to pravdo. Navaja, da je bila tožnici na Okrajnem sodišču na Vrhniki poslovna sposobnost nezakonito odvzeta, CSD X. pa bi moral ščititi tožnico kot staro osebo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje pred drugega sodnika.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je vlogi J. P. s 5. 6. in 14. 5. 2018 zavrglo. Tožnica je v tem postopku zastopana po skrbniku za poseben primer - CSD X.¹, zato mora ta organ odobriti vložitev vlog. Take odobritve ni bilo podane. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče vlogi zavrglo. Pooblastilo, ki ga je tožnica pred notarko podala svoji hčerki J. P. (priloga A91), na kar se pritožnica smiselno sklicuje v pritožbi, ne vpliva na pravilnost odločitve. Sodišče se ne more spustiti v presojo pooblastila, saj je tožnica v postopku zastopana po skrbniku za poseben primer - CSD X., ta organ pa mora odobriti vložitev vlog. Take odobritve pa ni bilo podane. Odobritev skrbnika za poseben primer ni bila podana niti za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Pritožbo je namreč vložila tožnica po J. P., začasni skrbnik pa je na poziv sodišča sporočil, da ne odobrava vložitve pritožbe (vloga CSD X. s 7. 5. 2019). Pritožba zato ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila 352. člena ZPP zavrglo.

Glede tožničine pritožbe zoper sklep z 18. 3. 2019 (P 1722/2012-II-347)

6. Sodišče prve stopnje je tožničin predlog za obnovo postopka zavrglo, saj je ugotovilo, da tožnica za vložitev izrednega pravnega sredstva (obnove postopka) ni bila pravilno zastopana, poleg tega je bil predlog vložen prepozno.

7. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in navaja, da je predlog za obnovo strokovno sestavljen in nima formalnih pomanjkljivosti. Tožnica je izvedela za nove okoliščine v postopku, ki je bil zaključen 1. 4. 2019. Tožnici je bila odvzeta poslovna sposobnost šele v letu 2017, v času podpisa pooblastila pa je bila povsem prištevna. To je ugotovila v kasnejšem postopku dr. V. Š. kot izvedenka, enako je dve leti kasneje ugotovila notarka N. T. V obravnavanem primeru so bile tožnici kršene vse človekove pravice, saj je pravdna dejanja odobril CSD X., ki je sam sebe postavil za skrbnika in vložil predlog za odvzem poslovne sposobnosti tožnici. Center za socialno delo je v koliziji interesov in v kazenskem postopku, zato bi se morala do odločitve v kazenskem postopku prekiniti vsa pravdna dejanja.

8. Pritožba ni dovoljena.

9. Sodišče prve stopnje je tožničin predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo, saj bi glede na to, da je bila tožnica v postopku zastopana po skrbniku za poseben primer (CSD X.), moral ta organ odobriti vložitev izrednega pravnega sredstva, take odobritve pa ni bilo podane. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno predlog za obnovo postopka, ki je bil vložen brez ustreznega zastopstva, zavrglo kot nedovoljenega (prvi odstavek 398. člena ZPP).

10. Pritožbo zoper izpodbijani sklep je vložila tožnica po pooblaščenki, odvetnici dr. T. S. Sodišče je pozvalo tožničinega skrbnika za poseben primer v tej zadevi - Center za socialno delo X. (odločba 1221-22/2014-09 s 24. 7. 2014) za odobritev vložene pritožbe. Center za socialno delo, enota X., je z dopisom s 23. 4. 2019 sporočil, da ne odobrava vložene pritožbe (list. št. 717). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (352. člen ZPP).

Glede pritožbe tretjega toženca zoper sklep z 18. 3. 2019

11. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka, ki ga je podal tretji toženec iz razlogov, ker tretji toženec ni imel pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo in ker je bil predlog vložen prepozno. Tretji toženec prav tako ni predložil pravnomočne odločbe, ki je bila razlog za obnovo postopka.

12. Tretji toženec vlaga pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in navaja, da ima pravni interes dokazati, kdo je tožnico premoženjsko, lastniško in stanovanjsko oškodoval. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj CSD X. nima dovoljenja za zastopanje tožnice, tožnica pa v pravdi ni pravilno zastopana. Ugotovitev sodišča, da naj bi tretjemu tožencu kljub zavrženju tožbe še vedno ostala v lasti 1/3 nepremičnine, je napačna. Leta 2008 je bila hiša v katastru prenesena na sosednjo parcelo, na drugega lastnika, in sicer na prvo toženo stranko. Tretji toženec je v katastru ostal brez celotnega premoženja.

13. V odgovoru na pritožbo prva toženka pritožbene navedbe prereka in predlaga zavrnitev pritožbe.

14. Pritožba ni utemeljena.

15. V tej pravdni zadevi je tožnica zahtevala ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, s katero je trem obdarjencem (tožencem) podarila nepremičnino. Tretji toženec je prejel 1/3 stanovanjske stavbe, stoječe na parc. št. 182, k.o. ... Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da je darilna pogodba, ki jo tožnica v tej pravdi izpodbija, ostala v veljavi, tretji toženec pa je ostal lastnik 1/3 nepremičnine. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da z vložitvijo (izrednega) pravnega sredstva stranka zasleduje določeno pravno korist in če je stranka uspela že v postopku na prvi stopnji, nima pravnega interesa po vlaganju izrednih pravnih sredstev. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zavrglo predlog tretjega toženca za obnovo postopka.

16. Pritožbene navedbe ugotovitve prvostopenjskega sodišča ne izpodbijejo. Tretji toženec v pritožbi navaja, da ima interes dokazati, kdo ga je oškodoval, kar pa ne izkazuje njegovega interesa za izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločitev v postopku, v katerem je uspel. Tudi pritožbena zatrjevanja o izgubi premoženja zaradi spremembe parcelacije ne vplivajo na toženčev pravni interes v tej pravdi. Ugoditev predlogu mu ne bi mogla povzročati konkretne in neposredne pravne koristi. Ker pravni interes tretjega toženca za vložitev izrednega pravnega sredstva ni podan, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen. Zatrjevanje bistvene kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pa tudi ni podana, saj je bila tožnica pravilno zastopana.

Glede pritožbe tretjega toženca zoper sklep s 15. 5. 2019

17. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tretjega toženca za vračilo plačane sodne takse za postopek o reviziji in za vračilo plačane sodne takse za postopek o obnovi postopka. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bilo o predlogu za revizijo odločeno s sklepom z 21. 9. 2017, s katerim je bila revizija kot nedovoljena zavržena. O predlogu za obnovo postopka je bilo odločeno s sklepom s 5. 7. 2017, s katerim bi bil predlog tretjega toženca za obnovo postopka zavržen. Revizija in predlog za obnovo postopka sta bila zavržena, ker nista izpolnjevala formalnih pogojev za njuno vsebinsko obravnavanje.

18. V pritožbi zoper sklep tretji toženec navaja, da so vsa pravdna dejanja CSD X. neutemeljena, tožničina hči J. P. pa izkazuje pooblastilo s 16. 1. 2014, ki je veljavno. Poslovna sposobnost je bila tožnici neutemeljeno odvzeta, ker sta zaposleni s Centra za socialno delo X. A. R. in A. S. na naroku krivo pričali. Prvostopenjsko sodišče je v sklepu o določitvi plačila sodne takse naklepno prikrilo, da tretji toženec plačuje mesečno kredit za avto v višini 96 EUR. Sodišče bi moralo njegovi neto plači v znesku 658,44 EUR odšteti obrok kredita za avto v višini 96 EUR, preostanek v znesku 562,44 EUR pa je pod mejo dvakratnika minimalne plače. Okrožno sodišče je zapisalo, da bi bil tretji tožnik upravičen do vračila sodne takse za obnovo postopka, če bi se predlog za obnovo postopka umaknil pred začetkom seje senata. Predlog za obnovo postopka sploh ni obravnaval senat, ampak je o njem odločila sodnica Z., čeprav bi ga moral obravnavati senat.

19. Pritožba ni utemeljena.

20. Tretji toženec je vložil revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3006/2015 z 9. 12. 2015, ki jo je Vrhovno sodišče s sklepom z 21. 9. 2017 zavrglo (sklep VS RS II Ips 247/2017). Hkrati z revizijo je vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Prvostopenjsko sodišče je tretjega toženca oprostilo plačila sodnih taks v višini 3.795 EUR, za preostali del, in sicer za sodno takso v višini 420 EUR, pa odločilo, da jo mora plačati v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 35 EUR. O predlogu za revizijo je bilo odločeno s sklepom z 21. 9. 2017, s katerim je bila revizija kot nedovoljena zavržena.

21. Pritožnik v pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo, da plačuje kredit za avto v višini 96 EUR mesečno, zato je napačno ugotovilo, da njegovi prihodki presegajo dvakratnik minimalnega dohodka. Pritožbena navedba ni utemeljena, saj pritožnik ne izpodbija sklepa, s katerim je prvostopenjsko sodišče odločalo o njegovem predlogu za taksno oprostitev, ampak sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za vračilo plačane sodne takse za postopek z izrednim pravnim sredstvom.

22. V 36. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je določeno, da ima pravico do vrnitve sodne takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso, višjo od predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno; pravico do vrnitve takse ima, kdor je plačal takso za podrejeni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče ni odločalo; pravico do vrnitve takse ima tudi, kdor je plačal takso za pravno sredstvo in je s tem pravnim sredstvom uspel, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo.

23. Za nobeno od navedenih situacij v obravnavanem primeru ne gre. Tretji toženec je vložil revizijo, ki jo je sodišče s sklepom z 21. 9. 2017 zavrglo. S tem je bilo sodno dejanje opravljeno, tretji toženec pa nima pravice do vračila sodne takse, ker dejanje ne bi bilo opravljeno.

24. O predlogu za obnovo postopka je bilo odločeno s sklepom s 5. 7. 2017, s katerim je bil predlog tretje tožene stranke za obnovo postopka zavržen. Tudi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za obnovo postopka je bilo odločeno, in sicer s sklepom z 22. 6. 2016, s katerim je bila tretja tožena stranka oproščena plačila sodne takse v višini 1.612,32 EUR, preostali del sodne takse v višini 1.759,68 EUR pa je moral tretji toženec plačati v 24 zaporednih obrokih po 73,32 EUR. Tudi v tem primeru se tretji toženec ne more uspešno sklicevati na napačno ugotovljene podatke o mesečnih prejemkih, zaradi neupoštevanja kreditnih obveznosti, saj v obravnavanem primeru izpodbija sklep o zavrnitvi predloga za vračilo sodnih taks za postopek o obnovi. Ker je bilo o predlogu za obnovo odločeno, niso izpolnjeni pogoji za vračilo plačane sodne takse za postopek o obnovi, ker sodno dejanje ne bi bilo opravljeno.

25. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo vsa relevantna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanih sklepov ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Pritožbi je zato zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tožnici je bil z odločbo 1221-22/2014-09 s 24. 7. 2014 postavljen skrbnik za poseben primer v tej zadevi, to je CSD X. S sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki N 85/2015 z 21. 9. 2017 pa ji je bila popolno odvzeta poslovna sposobnost.

Datum zadnje spremembe:

15.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 73/2015
• VDSS Sklep Pdp 659/2021
• UPRS Sodba IV U 205/2019-31