VSL Sodba II Cp 2221/2019

Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem materialnopravnem stališču sodbe glede stroškov amortizacije gospodarskih objektov in trajnih nasadov. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno upoštevalo, da tožnik ni bil lastnik objektov in trajnih nasadov in že zato ni podlage za upoštevanje stroška amortizacije, ki pomeni vrednostno izraženo porabo oziroma izrabo sredstva v določenem časovnem obdobju.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se odškodnina zniža za 13.440,00 EUR (na 30.485,00 EUR) in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne, v III. točki izreka pa tako, da se znesek pravdnih stroškov zniža za 4.885,06 EUR (na 13.142,19 EUR).

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 43.925,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2007 dalje do plačila, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki poravnati 18.027,25 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Tožena stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ter predlaga spremembo oziroma podrejeno razveljavitev sodbe. Navaja, da sodišče izvedenskemu mnenju ni v celoti sledilo in je tožbenemu zahtevku ugodilo v precej višjem znesku, zato se postavi vprašanje meje, do katere sme sodišče samo odločati o strokovnih vprašanjih. Izvedenec je mnenje izdelal v precejšnji meri na posplošitvah in okvirnih ocenah na podlagi znanj ter izkušenj. Smiselno je uporabil splošne okvire stroškovne strukture na podlagi katalogov kalkulacij iz strokovne literature. Čeprav tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi izgubljenega dobička, ni predložil nobenih poslovnih in knjigovodskih dokumentov, ki bi potrjevali rezultate kmetijskega poslovanja. Prvostopenjsko sodišče z ugotovitvami izvedenca ni soglašalo glede stroškov amortizacije gospodarskih objektov in trajnih nasadov, ocenjene na 2.050,00 EUR letno, kar utemeljuje z uporabo določbe 38. člena ZKZ in pravnomočno vmesno sodbo, da tožnik ni bil lastnik objektov in trajnih nasadov. Po mnenju tožene stranke lastništvo objektov in trajnih nasadov ni bistveno, ampak je pomembno, da je tožnik pri kmetijski proizvodnji in ustvarjanju proizvodov objekta in nasade uporabljal (gre za gospodarsko korist) ter z njihovo pomočjo ustvaril prihodek, s čimer so nastajali tudi stroški. Potrebna so popravila, vzdrževanje, obnavljanje za njihovo ohranjanje, da so gospodarsko koristna. Izvedenec je amortizacijo strokovno pravilno ovrednotil kot strošek in pravilno izračunal izgubljeni dobiček ob upoštevanju kataloga kalkulacij, v katerem je amortizacija upoštevana kot strošek ne glede na lastništvo, kar je tudi skladno s slovenskimi računovodskimi standardi in knjigovodsko utemeljeno. Sodišče izvedenskega mnenja tudi ni sprejelo glede stroškov dela v znesku 1.920,00 EUR letno z obrazložitvijo, da je tožnik sam delal in da v tem primeru strošek za njegovo delo njemu ne bi nastal. Tožena stranka tudi v tem primeru meni, da gre za zmotno uporabo materialnega prava in nasprotje z ugotovljenim dejanskim stanjem. Samo minimalni mesečni prispevki za samozaposlene znašajo 385,00 EUR, zato je o upravičenosti in utemeljenosti tovrstnega stroška nesmiselno razpravljati, sicer gre za pravno priznanje dela na črno in ignoriranje davčnih obveznosti. Ekonomsko in pravno absurdno je pri ugotavljanju višine dobička ne upoštevati stroškov dela.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 22. 3. 2004 sklenili zakupno pogodbo, s katero je tožnik za dobo desetih let vzel v zakup od tožene stranke več kmetijskih zemljišč v k.o. ..., skupaj z objekti, trajnimi nasadi in napravami na zemljiščih, z namenom obdelovanja in prodaje kmetijskih pridelkov. Od tožene stranke zahteva odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od zakupne pogodbe, do katerega je prišlo po krivdi tožene stranke pred potekom dogovorjene dobe zakupa. O podlagi odškodninske obveznosti tožene stranke je že pravnomočno razsojeno, in sicer tako, da je tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine po podlagi utemeljen.¹ Glede višine škode pa je pravnomočna odločitev prvostopenjskega sodišča v tistem delu zahtevka, s katerim je tožnik uveljavljal vračilo kupnine, ki jo je moral ob podpisu pogodbe plačati prejšnjemu zakupniku ter plačilo vrednosti trajnih nasadov. V tem delu je bilo tožbenemu zahtevku tožnika ugodeno,² skupaj v znesku 63.589,39 EUR s pripadki. Predmet presoje v obravnavani zadevi je še preostali del zahtevka tožnika, s katerim uveljavlja odškodnino iz naslova izgubljenega dobička, ker ni mogel več koristiti kmetijskih zemljišč do izteka zakupne pogodbe.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča RS³ je tožnik zadostil trditvenemu bremenu glede višine odškodnine iz naslova izgubljenega dobička s tem, ko je: v tožbi navedel, da poleg ostale škode pričakuje tudi bodočo nastalo škodo v višini izgubljenega dobička, kar je ocenil na 8.000,00 EUR letno kot čisto izgubo brez morebitnih stroškov, za sedem let torej 56.000,00 EUR; na obravnavi 17. 2. 2016 navedel še, da mu je nastala škoda zaradi nezmožnosti uporabe oziroma pridobivanja zaslužka v vinogradu in sadovnjaku ter navedel število, vrsto in starost trt in dreves; se skliceval na predloženo predpravdno izvedensko mnenje sodnega izvedenca in cenilca ing. E. Ž.; kot pričakovan donos trte in sadnega drevja, navedel izračun kmetijskega svetovalca D. M., ki je za leto 2006 zabeležil pričakovan donos po posameznih kulturah in vrednost kmetijske predelave. Tožnik je namreč kmetovalec, ki je večino pridelka prodajal sam na tržnici ali ga je vozil direktno strankam, zato je po mnenju revizijskega sodišča prestrogo stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotovlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.⁴

7. Po 132. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je škoda iz naslova izgubljenega dobička preprečitev povečanja premoženja. Po tretjem odstavku 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.

8. Izgubljeni dobiček je dobiček, ki bi ga oškodovanec dosegel, če ne bi bilo škodnega dogodka. Če bi oškodovanec v tem obdobju posloval (opravljal dejavnost), bi mu poleg prihodkov v tem obdobju nastajali tudi stroški in drugi odhodki, ki mu zato, ker ni posloval, niso nastajali, na primer stroški za nabavljeni material, ki bi ga potreboval za opravljanje svoje dejavnosti, stroški v zvezi z uvrstitvijo proizvodov oziroma storitev na trg, stroški dela. Izgubljeni dobiček je v pravni teoriji opredeljen kot razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi mu v zvezi s temi prihodki nastali.⁵

9. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem postopku ob pomoči izvedenca kmetijske stroke ugotovilo, da bi imel tožnik v obdobju od leta 2007 do 2014 letno prihodek od prodaje kmetijskih pridelkov in vina na trgu 9.365,00 EUR. Izvedenec je izdelal tudi oceno stroškov, ki bi tožniku nastajali, če bi v tem obdobju prideloval na zakupljenih kmetijskih zemljiščih vino in druge kmetijske pridelke, in sicer da bi imel 3.160,00 EUR letno stalnih stroškov, od tega tistih, ki predstavljajo amortizacijo in vzdrževanje gospodarskih objektov 1.200,00 EUR letno in trajnih nasadov 850,00 EUR letno, stalne stroške strojev in opreme je ocenil na 950,00 EUR letno, splošne stroške in dajatve pa na 160,00 EUR letno. Skupni spremenljivi stroški pa bi znašali po oceni izvedenca 3.900,00 EUR letno, od tega povprečni stroški dela 1.920,00 EUR, ostali materialni stroški (rastlinska hranila, škropivo, gorivo in mazivo za kmetijsko mehanizacijo in stroške prevoza tožnika od doma do ..., drugi materialni stroški), pa 1.980,00 EUR letno. Ob upoštevanju vseh navedenih (stalnih in spremenljivih) stroškov bi znašal ocenjeni letni čisti dohodek (dobiček) tožnika 2.305,00 EUR letno. Ker pa prvostopenjsko sodišče pri oceni izgubljenega dobička ni upoštevalo in odštelo amortizacije objektov in trajnih nasadov (2.050,00 EUR letno), prav tako ne stroškov dela v znesku 1.920,00 EUR, je zaključilo, da bi tožnik v spornem obdobju za opravljanje kmetijske dejavnosti pridobival letno 6.275,00 EUR dohodka in v tem znesku ugotovilo višino letnega izgubljenega dobička.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem materialnopravnem stališču sodbe glede stroškov amortizacije gospodarskih objektiv in trajnih nasadov. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno upoštevalo, da tožnik ni bil lastnik objektov in trajnih nasadov in že zato ni podlage za upoštevanje stroška amortizacije, ki pomeni vrednostno izraženo porabo oziroma izrabo sredstva v določenem časovnem obdobju. Pri tem ni ravnalo v nasprotju z mnenjem izvedenca, saj je ta ob zaslišanju tudi sam poudaril, da gre pri tem za pravno vprašanje, o katerem naj presodi sodišče samo. Presoja, ali posamezni odhodki, ki bi jih imel tožnik v spornem obdobju, zmanjšujejo njegov izgubljeni dobiček, sodi v okvir preizkusa materialnega prava. Glede na opisane okoliščine tega primera, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, se zato stroški amortizacije objektov in trajnih nasadov ne upoštevajo. Drži, kar navaja pritožba, da je amortizacija strošek ter da je tudi po Slovenskih računovodskih standardih (SRS) element odhodka pri opravljanju dejavnosti in ugotavljanju poslovnega izida. Vendar se praviloma upošteva za opredmetena osnovna sredstva, ki so v lasti podjetja ali pa ima podjetje do njih pravico iz finančnega najema (SRS B/1.1), za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Tudi sicer je po stališču sodne prakse⁶ amortizacija tipičen odhodek, ki ga pri izračunu izgubljenega dobička ne smemo odštevati.

11. Pravilno pa je stališče pritožbe, da bi moral izračun izgubljenega dobička vsebovati celotne fiksne stroške, kot jih je izračunal izvedenec. V mnenju je ocenil obseg del v vinogradu in sadovnjaku: trosenje mineralnih goriv, mulčenje rozg, košnja trave, kultiviranje, škropljenje, prevoz grozdja oziroma sadja in premiki strojev. Ocenil je letno porabo ur v vinogradu, sadovnjaku, kleti in v fazi prodaje pridelkov na 480 delovnih ur. Povprečna vrednost delovne ure znaša 4,00 EUR in je bila pri tem upoštevana lastna cena, saj naj bi tožnik omenjena dela opravljal sam, brez najete delovne sile oziroma s pomočjo sorodnikov in prijateljev v fazi trgatve in obiranja sadja oziroma prodaje na tržnici. Da je tožnik v preteklosti delal sam, ob pomoči sorodnikov, je ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče na podlagi njegovega zaslišanja. Vendar se ni mogoče strinjati z zaključkom sodbe, da zaradi tega tožniku niso nastali nikakršni „stroški dela“. Kot samostojni podjetnik je sicer moral prispevke za socialno zavarovanje, na katere opozarja pritožba, plačevati tudi, če je prišlo do izpada dohodka zaradi prenehanja zakupne pogodbe s toženo stranko. Vendar že pojmovno ni mogoč zaključek, da je strošek dela, ki bi ga moral tožnik opraviti zaradi obdelovanja in prodaje pridelkov, šteti za njegov dohodek in ne strošek - v istem času namreč ne bi mogel delati na svojem posestvu ali pa bi moral najeti tujo delovno silo. Prav tako pa ne bi mogel delati kje drugje in s tem pridobivati dohodek. Dejstvo, da je tožnik delal sam, ne pomeni, da mu ni mogoče ovrednotiti njegovega dela kot strošek.

12. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP sodbo delno spremenilo tako, da se prisojeni znesek izgubljenega dobička zniža za strošek dela 13.440,00 EUR (1.920,00 EUR x 7) na 30.485,00 EUR. V ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnikov uspeh v postopku je po spremembi odločitve nekoliko nižji (78 %), posledično je višji uspeh tožene stranke. Zato mu je tožena stranka dolžna v tem razmerju povrniti od v sodbi odmerjenega zneska pravdnih stroškov 22.098,17 EUR, ki s pritožbo niso bili izpodbijani, 17.236,57 EUR. Stroški tožene stranke so bili v sodbi odmerjeni na 18.610,85 EUR, glede na uspeh tožene stranke (22 %) je to znesek 4.094,38 EUR. Po pobotanju mora tožena stranka povrniti tožniku 13.142,19 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Uspeh tožene stranke v pritožbenem postopku znaša približno 30 %, vendar so pritožbeni stroški tožene stranke zaradi sodne takse za pritožbo (878,50 EUR) precej višji od pritožbenih stroškov tožeče stranke, ki za odgovor na pritožbo sodne takse ni plačala. Ker se ob upoštevanju navedenega stroški za pritožbi in odgovor na pritožbo približno pokrijejo, je po oceni pritožbenega sodišča utemeljen zaključek, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Z vmesno sodbo P 3779/2007-III z dne 2. 6. 2010 je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je tožbeni zahtevek zaradi plačila odškodnine po podlagi utemeljen. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Cp 2888/2014 z dne 12. 11. 2014 pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo. Vrhovno sodišče RS je s sodbo II Ips 138/2015 z dne 10. 12. 2015 revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo.
² Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2/2015-III z dne 23. 5. 2016, ki je bila dopolnjena z dopolnilno sodbo P 2/2015-III z dne 12. 9. 2016.
³ Sklep VS RS II Ips 234/2017 z dne 6. 12. 2017.
⁴ Primerjaj odločbe VS RS II Ips 107/2011, II Ips 102/2011, II Ips 532/2007, II Ips 300/2006.
⁵ Obligacijski zakonik s komentarjem, Prva knjiga, komentar dr. Nine Plavšak k 168. členu.
⁶ Obligacijski zakonik s komentarjem, Prva knjiga, komentar dr. N. Plavšak k 168. členu.

Datum zadnje spremembe:

12.06.2020

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep II U 154/2021-14
• VSRS Sklep II DoR 109/2020
• Sodba I Up 857/99