VSL Sklep IV Cp 2400/2019

Jedro

Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da udeleženca nista uspela vzpostaviti takšne ravni komuniciranja, da bi se lahko dogovarjala o rednem izvajanju stikov. Razmerje med udeležencema je po prenehanju njune izvenzakonske skupnosti postajalo vse bolj konfliktno, ta konfliktnost pa se v zadnjem obdobju še stopnjuje. Stiki po sodni poravnavi ne potekajo redno in se praviloma izvršujejo le v manjšem obsegu od predvidenega po sodni poravnavi. V takšnih razmerah so koristi otrok ogrožene, saj trpi povezanost hčerk z očetom. Namesto, da bi se čustvena povezanost hčerk z očetom krepila, s tem pa tudi občutki medsebojne pripadnosti, se je dogajalo, da se stiki zaradi slabe starševske komunikacije pogosto niso izvršili ali pa so bili zelo kratkotrajni, s čimer njihov namen ni bil dosežen. Vse to je nedvomno škodljivo vplivalo na razvoj hčerk, z vidika njune kratkoročne in dolgoročne koristi. Nujno je, da se zagotovi reden in stabilen sistem stikov med predlagateljem in hčerkama že v tej fazi postopka, da se prepreči morebitno odtujevanje otrok od predlagatelja, kar bi lahko predstavljalo težko popravljivo škodo.

Izrek

I. Pritožbama predlagatelja se delno ugodi, sklep z dne 19. 9. 2019 se delno spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in se sklep z dne 17. 6. 2019 delno spremeni tako, da se po spremembi glasi:

"1. Stiki med predlagateljem ter mladoletno A. A., roj. 2015, in mladoletno B. B., roj. 2017, določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani Pom-i 437/2017 z dne 30. 3. 2018, se s tem sklepom začasno spremenijo tako, da potekajo vsaj petkrat mesečno v času, ko se predlagatelj nahaja v Sloveniji (predvidoma četrti teden v mesecu), pri čemer prva dva meseca po pravnomočnosti tega sklepa stiki potekajo ob delavnikih, tako da predlagatelj prevzame hčerki v vrtcu po popoldanskem spanju in ju preda nasprotni udeleženki na njenem domu ob 18.00 uri. Če hčerki na dan stika nista v vrtcu, je nasprotna udeleženka o tem dolžna pravočasno obvestiti predlagatelja na njegov e - naslov in hčerki na ta dan predati predlagatelju ob 16.30 uri v otroški igralnici X, predlagatelj pa ju po končanem stiku preda nasprotni udeleženki na njenem domu ob 19.00 uri. S tretjim mesecem po pravnomočnosti tega sklepa se stiki razširijo tako, da poleg petih stikov ob delavnikih potekajo tudi tisto soboto v mesecu, ko je predlagatelj v Sloveniji, tako, da predlagatelj prevzame hčerki od nasprotne udeleženke na njenem domu ob 10.00 uri in ju vrne nasprotni udeleženki na njenem domu ob 18.00 uri. Nasprotna udeleženka je dolžna pripraviti hčerkama za vsak stik oblačila, potrebna za preoblačenje, tako da jih imata s seboj ob začetku stika.

2. Prvi dan stikov ob delavnikih se izvrši na dan predlagateljevega prihoda v Slovenijo, naslednji stiki pa se vršijo zaporedoma v naslednjih delavnikih. Če prvega stika na dan prihoda v Slovenijo ni mogoče izvršiti zaradi predlagateljevega prepoznega prihoda, se prvi stik izvrši prvi naslednji delavnik, naslednji stiki pa zaporedoma v naslednjih delavnikih. Predlagatelj je dolžan sporočiti nasprotni udeleženki na njen e - naslov točen čas prihoda in bivanja v Sloveniji do desetega dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru, da stika ni mogoče izvršiti zaradi bolezni hčerk(e), je nasprotna udeleženka dolžna to nemudoma sporočiti predlagatelju na njegov e - naslov ter mu v roku treh dni od neizvršenega stika na njegov e – naslov posredovati tudi zdravniško potrdilo.

3. Poleg stikov iz 1. točke tega sklepa stiki med predlagateljem in hčerkama v času, ko se predlagatelj nahaja v Nemčiji, potekajo v okviru njihovih video pogovorov preko internetnega telekomunikacijskega omrežja, pri čemer je nasprotna udeleženka dolžna naložiti na svojo telekomunikacijsko napravo WhatsApp ali drugo ustrezno aplikacijo in s tem omogočiti izvrševanje teh stikov. Ti stiki potekajo ob sredah s pričetkom od 17.30 uri in ob sobotah s pričetkom ob 9.00 uri, vsakič pa trajajo 30 minut, pri čemer je predlagatelj dolžan na začetku vsakega stika poklicati nasprotno udeleženko, ki je nato hčerkama dolžna omogočiti te stike s predlagateljem.

4. Za primer kršitve te začasne odredbe se nasprotni udeleženki izreče denarna kazen v višini 250,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa bo izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo nasprotna udeleženka ponovno ravnala v nasprotju z izdano začasno odredbo.

5. Ta začasna odredba velja do pravnomočno končanega postopka ali do drugačne odločitve sodišča."

II. V ostalem se pritožbi predlagatelja zavrneta ter se sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 6. 2019 v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožba nasprotne udeleženke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 7. 2019.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom z dne 17. 6. 2019 zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka) in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, katere vsebina je razvidna iz II. točke tega sklepa. S sklepom z dne 19. 9. 2019 je prvo sodišče zavrnilo predlagateljev ugovor zoper začasno odredbo z dne 17. 6. 2019. S sklepom z dne 19. 7. 2019 je prvo sodišče zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za založitev tožniške varščine.

2. Predlagatelj se pritožuje zoper sklepa z dne 17. 6. 2019 in z dne 19. 9. 2019. Pritožbi se vsebinsko prepletata. Predlagatelj uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijana sklepa tako, da se v celoti ugodi njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da sklepa razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek pred drugim sodnikom. Pritožbeno sodišče ne povzema pritožbenih trditev predlagatelja, ker se je do tistih trditev, ki so pravno pomembne, opredelilo v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

3. Nasprotna udeleženka v odgovorih na predlagateljevi pritožbi predlaga njuno zavrnitev.

4. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper sklep z dne 19. 7. 2019, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagatelju naloži plačilo tožniške varščine. V bistvenem navaja, da je odločitev prvega sodišča materialnopravno zmotna in trdi, da so izpolnjeni pogoji, da se predlagatelju naloži plačilo tožniške varščine.

5. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožbi zoper sklepa z dne 17. 6. 2019 in 19. 9. 2019 sta delno utemeljeni. Pritožba zoper sklep z dne 19. 7. 2019 ni utemeljena.

7. Med udeležencema tekom postopka ni bilo (več) spora o tem, da je predlagatelj oče obeh hčerk, A. A. in B. B. Predlagatelj je 27. 5. 2019 podal tudi izjavo o priznanju očetovstva B. B. pri CSD X, enota ... S sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani Pom-i 437/2017 z dne 30. 3. 2018 so bili urejeni stiki med predlagateljem in obema hčerkama. Že iz teh razlogov bi moralo prvo sodišče z začasno odredbo urediti stike med predlagateljem in obema hčerkama, ne pa zgolj med predlagateljem in A. A.

8. Udeleženca sta z omenjeno sodno poravnavo uredila stike med predlagateljem in hčerkama, pri čemer je bilo določeno, da se bodo ti stiki načeloma izvrševali vsak dan v času predlagateljevega bivanja v Sloveniji (predvidoma vsak četrti teden v mesecu), to pa po dogovoru med predlagateljem in nasprotno udeleženko. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da udeleženca nista uspela vzpostaviti takšne ravni komuniciranja, da bi se lahko dogovarjala o rednem izvajanju stikov. Razmerje med udeležencema je po prenehanju njune izvenzakonske skupnosti postajalo vse bolj konfliktno, ta konfliktnost pa se v zadnjem obdobju še stopnjuje. Stiki po sodni poravnavi ne potekajo redno in se praviloma izvršujejo le v manjšem obsegu od predvidenega po sodni poravnavi. V takšnih razmerah so koristi otrok ogrožene, saj trpi povezanost hčerk z očetom. Namesto, da bi se čustvena povezanost hčerk z očetom krepila, s tem pa tudi občutki medsebojne pripadnosti, se je dogajalo, da se stiki zaradi slabe starševske komunikacije pogosto niso izvršili ali pa so bili zelo kratkotrajni, s čimer njihov namen ni bil dosežen. Vse to je nedvomno škodljivo vplivalo na razvoj hčerk, z vidika njune kratkoročne in dolgoročne koristi. Nujno je, da se zagotovi reden in stabilen sistem stikov med predlagateljem in hčerkama že v tej fazi postopka, da se prepreči morebitno odtujevanje otrok od predlagatelja, kar bi lahko predstavljalo težko popravljivo škodo.

9. Ker stiki po sodni poravnavi niso bili določno opredeljeni, jih je bilo potrebno že za čas tega postopka urediti z začasno odredbo, to pa čim bolj natančno, kolikor je to mogoče, glede na dejstvo, da predlagatelj živi v tujini in prihaja v Slovenijo le občasno (načeloma zadnji teden v mesecu). V izogib konfliktom med udeležencema je po presoji pritožbenega sodišča bolje, da predlagatelj hčerki ob delavnikih prevzame v vrtcu po popoldanskem spanju in ju ob koncu stika ob določeni uri preda nasprotni udeleženki na njenem domu. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bili hčerki kakorkoli ogroženi s strani predlagatelja, zato ni potrebe, da bi nasprotna udeleženka prisostvovala stikom v "varni razdalji", kot je to določilo prvo sodišče. Po dveh mesecih od pravnomočnosti sklepa o začasni odredbi je v korist hčerk, da imata z očetom tudi daljši dnevni stik v soboto (vsak mesec), zato je pritožbeno sodišče tudi v tem pogledu razširilo z začasno odredbo določene stike, kot je razvidno iz izreka sklepa. Če hčerki na dan stika ne bosta v vrtcu, je nasprotna udeleženka dolžna to pravočasno sporočiti predlagatelju in hčerki ob določeni uri predati predlagatelju v otroški igralnici, predlagatelj pa je dolžan pravočasno sporočati nasprotni udeleženki termine svojih prihodov v Slovenijo. V izogib nadaljnjim spornim situacijam je pritožbeno sodišče še določilo, da se udeleženca medsebojno obveščata preko telekomunikacijskih sredstev. Pritožbeno sodišče je določilo še ostale podrobnosti oziroma obveznosti udeležencev v zvezi z izvrševanjem osebnih stikov med predlagateljem in hčerkama, kot je razvidno iz izreka sklepa.

10. Stike med predlagateljem in hčerkama v času predlagateljevega bivanja v tujini, ki se izvajajo preko telekomunikacijskega omrežja, je pritožbeno sodišče natančneje opredelilo, pri tem pa jih je podaljšalo na 30 minut (gre za stik starša z dvema otrokoma), kar vse je podrobneje razvidno iz izreka tega sklepa.

11. Znesek denarne kazni za primer (prve) kršitve te začasne odredbe s strani nasprotne udeleženke je prvo sodišče določilo v ustrezni višini, zato je predlagateljeva pritožba v tem delu neutemeljena. Ker gre za začasno urejanje stikov v teku tega postopka (do končne odločitve prvega sodišča) z namenom, da se ohrani in z rednimi stiki okrepi povezanost med hčerkama in predlagateljem, ni razlogov, da bi se začasni stiki v tem trenutku določili v širšem obsegu, za kar se v pritožbi neutemeljeno zavzema predlagatelj.

12. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbama predlagatelja in spremenilo izpodbijana sklepa, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je predlagateljevi pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep z dne 17. 6. 2019 (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

13. Prvo sodišče je pravilno zavrnilo zahtevo nasprotne udeleženke za tožniško varščino. Ob ugotovitvi, da sta udeleženca državljana držav, ki sta članici Evropske Unije, ni podlage za določitev tožniške varščine, kot je pravilno obrazložilo prvo sodišče. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča z dne 19. 7. 2019 (2. točka 365. člena ZPP).

14. Ostale navedbe udeležencev v njunih pritožbah zoper izpodbijane sklepe niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 891/2007
• VSL sklep IV Cp 1046/2012
• VSM Sklep III Cp 716/2023