VSL Sklep I Cp 37/2020

Jedro

Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe od prejete pokojnine mesečno ostane znesek cca 673,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zakonodaji namreč ni podlage, da bi se znesek dolga pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke, ki predlaga taksno oprostitev, odštel od njenih dohodkov (prim. 12. in 13. člen ZUPJS).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se ta pravilno glasi:

"Tožeča stranka je dolžna sodno takso za zvišanje tožbenega zahtevka v skupni višini 138,00 EUR plačati v treh zaporednih mesečnih obrokih po 46,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v 15-tih dneh po vročitvi tega sklepa, drugi obrok zapade v plačilo 15. marca 2020, tretji obrok pa 15. aprila 2020."

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke (tožnika) za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo (1. točka izreka). Tožniku je dovolilo obročno plačilo sodne takse za zvišanje tožbenega zahtevka v skupni višini 138,00 EUR v treh zaporednih mesečnih obrokih po 46,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 5. 1. 2020, vsak naslednji obrok pa vsakega petega dne v mesecu. Če tožnik zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zamude zapadejo v plačilo še neplačani obroki (2. do 4. točka izreka). Že izdani plačilni nalog z dne 20. 11. 2019 za plačilo sodne takse v znesku 138,00 EUR je sodišče razveljavilo (5. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Mesečni dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika minimalnega dohodka, zato tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse v celoti. Sodišče ni upoštevalo navedb tožnika, da mu zaradi izvršbe od prejete pokojnine v višini ... EUR ostane mesečno samo znesek 673,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 804, 36 EUR. Ocena sodišča, da ima tožnik v rokah pravnomočno sodno odločbo, ki še ni izvršena, ne omogoča preživetja.

3. V skladu s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek). V skladu z drugim odstavkom istega člena pa stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na njihove dohodke in premoženje. Za ugotavljanje materialnega položaja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Ta zakon je Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

4. Tožnik v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da živi sam in prejema mesečno pokojnino v višini ... EUR, oziroma po odtegljaju 673,84 EUR, in da ne prejema denarne socialne pomoči. Prav tako tožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča, da v lasti nima motornih vozil, da nima vrednostnih papirjev in da ni lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji.

5. Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe od prejete pokojnine mesečno ostane znesek cca 673,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zakonodaji namreč ni podlage, da bi se znesek dolga pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke, ki predlaga taksno oprostitev, odštel od njenih dohodkov (prim. 12. in 13. člen ZUPJS).¹

6. Ob upoštevanju zgoraj navedenih neizpodbijanih dejstev je odločilno, da tožnik prejema mesečni dohodek, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre (trenutno 804,36 EUR), tako da ne izpolnjuje dohodkovnega cenzusa.² Odločitev sodišča prve stopnje, da predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse zavrne, je zato pravilna. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje namreč tožnik popolne taksne oprostitve ne more doseči, saj je ta institut namenjen zgolj najbolj socialno ogroženim posameznikom.

7. Tožnik navaja, da pravnomočna sodna odločba, ki jo je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo pri odločitvi, še ni izvršena in to ne pripomore k preživetju, vendar ob že obrazloženem to dejstvo na pravilnost odločitve o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev ne vpliva.

8. Dejstvo, da je stranka obremenjena z dolgovi, lahko sodišče skladno z določbami 11. člena ZST-1 upošteva v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma za obročno plačilo. To je sodišče prve stopnje tudi storilo, saj je glede na ugotovljene okoliščine ugodilo tožnikovemu podrednemu predlogu na obročno plačilo sodne takse.

9. Pritožbene navedbe tožnika tako niso utemeljene. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbi je ugodilo le delno po uradni dolžnosti, tako da je spremenilo datume zapadlosti posameznih obrokov za plačilo sodne takse, glede na to, da je rok za plačilo prvega obroka že potekel. V ostalem delu je pritožbo tožnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. in 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku.

-------------------------------
¹ Glej npr. sklep VSL II Cp 1701/2019.
² Socialno stanje prosilca je ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre (13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči).

Datum zadnje spremembe:

12.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2876/2015
• VSL sklep I Cp 115/2016
• VSL sklep I Cp 129/2015