<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 150/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.150.2020
Evidenčna številka:VSL00031731
Datum odločbe:29.01.2020
Senat, sodnik posameznik:Zvone Strajnar (preds.), mag. Gordana Ristin (poroč.), Suzana Ivanič Lovrin
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - zavarovanje bodoče izvršbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - abstraktna nevarnost - konkretna nevarnost - restriktiven pristop

Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za regulacijsko začasno odredbo in da tožeča stranka zmotno opravičuje konkretno nevarnost s tem, da ne bo mogla skleniti nove koncesijske pogodbe po Zakonu o rudarstvu, če bi toženec to parcelo prodal. Predmetna zadeva ne meri na izdajo regulacijske začasne odredbe za ureditev spornega razmerja do pravnomočnosti sodbe. Začasna odredba po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ želi zavarovanje poznejše izvršbe. V predmetnem sporu je to tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe in vpis tožene stranke v zemljiško knjigo. Zato ni mogoče obravnavati zadeve strožje oziroma restriktivno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 4. 11. 2019 za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki za čas trajanja predmetnega postopka preprečila odtujitev in obremenitev nepremičnin parc. št. 405/1 k. o. ...

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in meni, da so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po drugi in tretji alineji 272. člena ZIZ. Ponavlja dejansko stanje iz predpogodbe z dne 9. 8. 2018, po katerem se je toženec zavezal, da bo po prenehanju zaznambe vrstnega reda na kupca kot novega upravičenca po predpogodbi, uredil na novo zaznamovani vrstni red glede parcele 405/1. Tega sedaj ni hotel podaljšati, saj to izhaja iz obvestila notarke z dne 29. 8. 2019 in je sedaj vpisana predzaznamba le pri parc. št. 400/3 in ne več pri 405/1. Pravica tožeče stranke ni več zemljiškoknjižno varovana. Pri nepremičnini 405/1 je bila vpisana hipoteka na podlagi notarskega zapisa v korist upnika Banka X in to je bilo iz plačila kupnine tožeče stranke za parcelo 400/3 že poplačano. To je bilo dogovorjeno v predpogodbi, da bo parcela 405/1 bremen prosta. Toženec želi to parcelo odtujiti tretjemu in tako tožeča stranka ne bo mogla izkazati pogojev za sklenitev koncesijske pogodbe za enotni pridobivalni prostor po Zakonu o rudarstvu. Sodišče zavrne predlog za začasno odredbo, ker obstoji le teoretična možnost, da bo toženec razpolagal s premoženjem, ker je odklonil soglasje za vpis predzaznambe. Samo predlagana začasna odredba lahko prepreči tožencu, da tožnik uveljavi sodno varstvo. Če bo to odsvojil, bi tožeči stranki nastala nenadomestljiva škoda. Ne bo mogla izpolniti predpogodbe.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje obravnava predlog tožeče stranke z dne 4. 11. 2019, kot da gre za predlog na prepoved odsvojitve in obremenitve sporne nepremičnin z vpisom v zemljiško knjigo po določbi 2. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ. Pogoji za izdajo te začasne odredbe so določeni v 272. členu ZIZ. Pravilno ugotavlja, da mora sodišče pred izdajo take začasne odredbe ugotoviti obstoj terjatve in eno izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. člena.

6. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je na podlagi listinskih dokazov in navedb pravdnih strank mogoče ugotoviti, da s stopnjo verjetnosti obstoji terjatev tožeče stranke. Tožeča stranka je predložila predpogodbo s tožencem za prodajo sporne parcele 405/1 k. o. ..., predpogodba vsebuje vse bistvene sestavine kupoprodajne pogodbe in tožnik je trdil, da je izpolnil vse pogoje za sklenitev glavne pogodbe. Tožnik je tudi pravočasno vložil tožbo glede na določbo 33. člena OZ. Tožeča stranka je v novem predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevala, da so se med pravdo zgodili dogodki, ki pomenijo spremenjene okoliščine po prvem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo prvi predlog za izdajo začasne odredbe. Toženec ni želel podaljšati zavarovanja vrstnega reda za vpis lastninske pravice pri tej nepremičnini in o tem je tožečo stranko obvestila notarka z dopisom z dne 29. 8. 2019 (priloga A31). Tožeča stranka je trdila, da sedaj lahko toženec to nepremičnino odsvoji. Vmes je prišlo tudi do izbrisa hipoteke in tako tožeča stranka ni več varovana, da bi uresničila svojo terjatev, če bo nepremičnina vmes prodana. Sodišče prve stopnje sicer sledi tožeči stranki, da obstaja abstraktna nevarnost, da toženec sporno nepremičnino odtuji, saj ni več zemljiškoknjižnega zavarovanja z zaznambo vrstnega reda. Pač pa je sodišče menilo, da ni podana konkretna nevarnost, da bi grozila težko nadomestljiva škoda ali grozeča nevarnost.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da gre za regulacijsko začasno odredbo in da tožeča stranka zmotno opravičuje konkretno nevarnost s tem, da ne bo mogla skleniti nove koncesijske pogodbe po Zakonu o rudarstvu, če bi toženec to parcelo prodal. Meni, da gre pri takšni začasni odredbi za restriktivno razlago. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da predmetna zadeva ne meri na izdajo regulacijske začasne odredbe za ureditev spornega razmerja do pravnomočnosti sodbe. Začasna odredba po 2. točki prvega odstavka 273. člena želi zavarovanje poznejše izvršbe. V predmetnem sporu je to tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe in vpis tožene stranke v zemljiško knjigo. Zato ni mogoče obravnavati zadeve strožje oziroma restriktivno.

8. V konkretnem primeru je tožena stranka celo v odgovoru na tožbo priznala, da je sklenila s tožečo stranko v obliki notarskega zapisa za sklenitev glavne pogodbe predpogodbo, in da ni želela pristopiti k sklenitvi glavne pogodbe, ker je bil seznanjen z dejstvom, da naj bi tožnica določene nepremičnine odkupila oziroma ponudila drugim lastnikom za bistveno višjo ceno. Napisala je, da je za višjo kupnino pripravljena skleniti kupoprodajno pogodbo za sporno nepremičnino. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo v izpodbijanem sklepu, da se toženec ni odzval na poziv notarke, da po predpogodbi zagotovi predznambo v korist tožeče stranke po poteku roka. Iz dopisa notarke z dne 29. 8. 2019 (A31) sledi, da je toženec odklonil iz razloga, da je tožen v tej pravdni zadevi. Sodišče tudi ugotavlja, da na sporni parceli ni več zaznamovana hipoteka. Vse to so okoliščine, ki so po stališču pritožbenega sodišča tako pomembne, da kažejo na obstoj pravilnost konkretne nevarnosti. Ne gre več zgolj za teoretično možnost, da bi toženec razpolagal s svojim premoženjem; treba je oceniti vse okoliščine primera in dejstva, kako se toženec odziva na svoje obveznosti iz predpogodbe oziroma notarskega zapisa. Zmotno meni sodišče prve stopnje, da je tožeča stranka predlagala izdajo začasne odredbe in zatrjevala le škodo, da ne bo mogla podaljšati koncesijske pogodbe, če tožena stranka svoje obveznosti iz predpogodbe ne izpolni. To je le ena izmed posledic, katere je tožnica zatrjevala. Predvsem pa tožeča stranka zatrjuje nevarnost, da njena terjatev oziroma tožbeni zahtevek ne bo mogel biti izpolnjen, če bo toženec parcelo prodal. Glede na ugotovljen obstoj terjatve s stopnjo verjetnosti, pa je treba o predlogu odločiti ponovno ob upoštevanju vseh okoliščin, katere je tožeča stranka navajala. Zaradi zmotne razlage pravnega standarda in nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti (265. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje o predlogu ponovno odloči. Zoper ugoditev predlogu je namreč pravno sredstvo ugovor in o ugovoru odloči sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče ni moglo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, saj bi prišlo do preskakovanja pravnih sredstev. Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje tudi ugotovi, ali je predlog za izdajo začasne odredbe skladen s predlogom iz prve začasne odredbe (l. št. 6) oziroma v okviru materialnega vodstva pravde pozove tožečo stranko, da se o tem opredeli. Predlog mora biti tak, da se v primeru ugoditve predlagani začasni odredbi, takšna začasna odredba lahko vpiše v zemljiško knjigo. Če bo sodišče ocenilo, da bo treba opraviti narok, pa naj takoj opravi glavno obravnavo zaradi meritornega odločanja.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/2, 273, 273/1, 273/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3MjM1