VSL Sodba II Cp 970/2019

Jedro

V skladu z domnevo o popolnosti listine se šteje, da so vsebina pogodbenega razmerja samo tista konkretna in posamična pravila, ki so zapisana na listini, s podpisom katere je bila pogodba sklenjena. Morebitne kasnejše ali sočasne ustne dogovore o stranskih točkah, ki v pisni listini niso vsebovane, mora zatrjevati in dokazati pogodbena stranka, ki nanje opira svoj tožbeni zahtevek.

Morebitna nepoštenost pogodbene stranke po sklenitvi oziroma celo po realizaciji pogodbe ni razlog za uveljavljanje ničnostne sankcije.

Kavzo pogodbe lahko tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe, oziroma tisti, ki jih je pogodbena stranka v postopku sklepanja pogodbe razkrila drugi stranki kot tiste, ki so zanjo pomembni za sklenitev pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 298,66 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje (1) določilo vrednost spornega predmeta na 9.000,00 EUR (točka I izreka), (2) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je služnostna pogodba z dne 23. 9. 2008, sklenjena v korist tožene stranke, zaradi ustanovitve služnostne pravice nemotenega dostopa, uporabe, obratovanja, upravljanja in vzdrževanja kolesarske poti na parceli 1130/1 (oziroma na iz nje nastalih parcelah 1130/15, 1130/16 in 1130/17) k. o. 0000 - ..., nična (točka II izreka), (3) zavrnilo podredne tožbene zahtevke za ugotovitev, da je navedena služnostna pogodba prenehala veljati z dnem 30. 11. 2011, oziroma 18. 6. 2015, oziroma 6. 5. 2016 (točke III, IV in V izreka), (4) zavrnilo zadnji podredni tožbeni zahtevek, da se navedena služnostna pogodba razveže (točka VI izreka), (5) zavrnilo stroškovni zahtevek tožeče stranke (točka VII izreka), ter (6) (po temelju) ugodilo stroškovnemu zahtevku tožene stranke (točka VIII izreka).

2. Tožeča stranka s pritožbo¹ izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo ustrezno spremeni (ugodi primarnemu oziroma podrednim tožbenim zahtevkom), oziroma podredno, jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba sodišču očita neenako procesno obravnavo strank. Dopustilo je vse vloge tožene stranke, medtem ko njene vloge z dne 22. 11. 2018, pripravljene na podlagi izrecnega poziva ter vložene v postavljenem roku, ni upoštevalo. Sodišče je v postopku izvedlo neustrezno oziroma pomanjkljivo materialno procesno vodstvo, saj tožeče stranke ni opozorilo na pravilno oblikovanje podrednega tožbenega zahtevka za prenehanje služnosti (v oblikovalni zahtevek). Ker se sodišče ni izjasnilo, katera dejstva šteje za relevantna (gre za dejstva, povezana z gradnjo na lokaciji Hotela A. in s pravnim nasledstvom po prvotnem investitorju Hotel A.), je tožeči stranki onemogočilo sodelovanje v postopku. Tožeča stranka bi namreč za dokazovanje teh dejstev lahko predložila obsežno dokumentacijo. Izpodbijana sodba predstavlja prepovedano sodbo presenečenja. Tudi v dokaznem postopku je bila procesno prikrajšana. Sodišče ni zaslišalo B. Ž., ki bi pojasnil, kako je potekala gradnja kolesarske poti in kakšen je potek kolesarske poti glede na predhodno stanje zemljišč (kolesarska pot ne teče po predhodno obstoječih trasah). Zavrnitve dokaznega predloga (za zaslišanje B. Ž. in poziv tožene stranke k predložitvi prostorskega prikaza trase kolesarske poti) ni obrazložilo. Iz sporne služnostne pogodbe jasno izhaja zaveza tožene stranke, da bo za kolesarsko pot pridobila gradbeno dovoljenje. V postopku je bilo dokazano (izpovedbe prič Z. P. in K. P.), da je bila pridobitev gradbenega dovoljenja dogovorjena kot razvezni pogoj. Sodišče se do izpovedb prič Z. P. in K. P. vsebinsko ni opredelilo. Glede razveznih pogojev je sodišče v 36. in 42. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo nasprotujoče si razloge. Očitno je štelo, da je bil razvezni pogoj dogovorjen, vendar potem ni nastopil. Slednje ne drži. V postopku je bilo dokazano, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor o medsebojni podpori, oziroma o nenagajanju pri izvajanju projektov. Razvezni pogoj v pogodbi predstavlja zapis dogovora, da bo lahko tožeča stranka svoje nepremičnine tudi v prihodnje uporabljala kot do sedaj, tj. za izgradnjo hotela. Priča F. K. je v izpovedbi potrdil, da je tožeči stranki obljubil, da bo zemljišče, kjer naj bi bil Hotel A., še naprej uporabljala za enak namen. Sodišče je mimo trditvene podlage pogodbo tolmačilo v škodo tožeče stranke. Moralo bi nejasne določbe razlagati v korist tožeče stranke, ker je tožena stranka pripravila pogodbo. Nepravilno je stališče sodišča, da bi morala tožeča stranka prenehanje služnostne pogodbe uveljaviti z oblikovalnim zahtevkom. Ob nastopu razveznega pogoja je pogodba prenehala, zato „ni več kaj razveljaviti“. Tožena stranka je naklepno, z namenom škodovanja, spremenila občinske prostorske akte, in spremenila zemljišča tožeče stranke iz zazidljivih v kmetijska zemljišča (njeno ravnanje ima znake več kaznivih dejanj). V takšnih okoliščinah bi bilo služnostno pogodbo nepravično ohraniti v veljavi. Tudi o zadnjem podrednem tožbenem zahtevku je sodišče odločalo mimo podane trditvene podlage (okoliščin iz drugega odstavka 112. člena OZ tožena stranka ni zatrjevala). Kolesarska pot, ki ne poteka po predhodno obstoječih poteh, leži v varovanem območju Triglavskega narodnega parka. Enostavna in protispisna je ugotovitev, da zanjo ni bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je na delu zemljišč v lasti prve tožeče stranke, na katerih je bila v njeno korist ustanovljena in v zemljiško knjigo vknjižena (neprava) stvarna služnost (gre za parcele 1130/15, 1130/16 in 1130/17, nastale iz parcele 1130/1, vse k. o. 0000 - ...), iz prejetih evropskih sredstev zgradila kolesarsko pot. Med postopkom je prva tožeča stranka sporna zemljišča prodala drugi tožeči stranki (ki je vstopila v pravdo).² Tožeča stranka, ki z različnimi tožbenimi zahtevki poskuša doseči prenehanje pogodbenega razmerja - služnostne pogodbe z dne 23. 9. 2008, zatrjuje, da sta bila v služnostno pogodbo kot pogoja za njeno veljavnost vključena dva (medsebojno neodvisna) razvezna pogoja. Prvi razvezni pogoj naj bi se nanašal na zavezo tožene stranke, da tožeči stranki po vzpostavitvi služnosti (tudi) na služečih zemljiščih omogoči nemoteno gradnjo hotela, drugi pa na zavezo tožene stranke, da (v izogib vračanju evropskih sredstev) kolesarsko pot zgradi v skladu z vsemi nacionalnimi in evropskimi pravili, oziroma da za gradnjo pridobi ustrezno gradbeno dovoljenje. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da tožeča stranka za ustanovitev služnosti ni prejela denarne odmene. Kot navaja tožeča stranka, naj bi odmeno dobila v obliki zagotovila, da bo skladno s predpisi zgrajena kolesarska pot predstavljala dodatno ponudbo za njene bodoče hotelske goste.

6. Na pritožbeni stopnji ostaja med pravdnima strankama sporno vprašanje, ali je bila služnostna pogodba sklenjena pod razveznim(a) pogojem(a). Če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha pogodba veljati, če se pogoj izpolni (tretji odstavek 59. člena Obligacijskega zakonika (OZ)). Če je nenastop določenega dejstva za pogodbeno stranko odločilnega pomena za uresničitev interesa, zaradi katerega sklepa pogodbo, stranki s tem, ko to dejstvo določita za razvezni pogoj za učinkovanje pogodbe, omogočita stranki, za katero je to dejstvo odločilnega pomena, da jo pogodba zavezuje (učinkuje) samo, če to dejstvo ne nastopi.³

7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno presojo sodišča prve stopnje, da v določilih služnostne pogodbe (priloga A2/B9) ni najti opore za tožbeno (in pritožbeno) tezo, da sta bila (ne)motena gradnja hotela in (ne)legalna izgradnja kolesarske poti med pravdnima strankama dogovorjena kot razvezna pogoja, ki bi v primeru uresničitve povzročila prenehanje pogodbe. Takšno presojo je omogočala že jezikovna razlaga pogodbenih določil (prim. prvi odstavek 82. člena OZ),⁴ katerih vsebino je sodišče prve stopnje v celoti povzelo v 32. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Čeprav tožeča stranka dobesedni pomen v pogodbi uporabljenih izrazov razume drugače kot ga razume tožena stranka in kot ga razume oziroma razlaga sodišče prve stopnje, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za pomensko odprto besedilo, ki bi omogočalo več različnih razlag.⁵ Ni bilo torej razlogov za odstop od pravila iz prvega odstavka 82. člena OZ, oziroma za iskanje drugačne vsebine pogodbene volje, zunaj dobesednega pomena v služnostni pogodbi uporabljenih izrazov. Ker so določila služnostne pogodbe jasna, ni treba uporabiti razlagalnega pravila iz 83. člena OZ,⁶ kot predlaga pritožba.

8. Del besedila iz 2. alineje 3. člena služnostne pogodbe („tako da bo lastnik zemljišča še nadalje uporabljal zemljišče v iste namene kot do sedaj“), presojan v kontekstu celotne 2. alineje 3. člena pogodbe („Lastnik zemljišča dovoljuje služnostnemu upravičencu oziroma njegovemu izvajalcu del, da v skladu s projektom, navedenim v 1. členu te pogodbe, opravi vsa dela v zvezi z izgradnjo kolesarske poti (pripravljalna dela, izkop, propusti, nasutje, finalna dela), vključno z dovozom materiala, delavcev in delovnih naprav, tako da bo lastnik zemljišča še nadalje uporabljal zemljišče v iste namene kot do sedaj.“), ne omogoča razlage, ki jo ponuja tožeča stranka. Zaveza tožene stranke za nemoteno gradnjo hotela ni bila dogovorjena kot razvezni pogoj. V 3. točki 1. člena služnostne pogodbe je zapis, da stranki sporazumno ugotavljata, da se bodo na podlagi projekta št. ... ter s pridobitvijo služnosti lastnikov zemljišč, po pridobitvi gradbenega dovoljenja pričela dela, povezana z gradnjo kolesarske poti. Zapis ne omogoča razlage, ki jo ponuja tožeča stranka, da sta pravdni stranki pridobitev gradbenega dovoljenja določili kot pogoj za učinkovanje služnostne pogodbe (torej, da v primeru gradnje kolesarske poti brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja služnostna pogodba preneha veljati).

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi dokazni presoji sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala obstoja ustnega dogovora (da ji bo tožena stranka po vzpostavitvi služnosti omogočila, da še naprej gradi hotel), katerega pravne posledice bi se nanašale na sporno služnostno pogodbo. Ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izpovedb prič Z. P. in K. P. Na podlagi njunih izpovedb in izpovedbe F. K. je sodišče prve stopnje ustni dogovor med pravdnima strankama označilo za načelni dogovor o sodelovanju pri projektih, ki so (za oba podjetnika in občino) skupnega pomena. Izpovedba priče F. K. v delu, „da je nemogoče, da bi komu obljubil (ne)spremembo prostorskega plana in da je šlo kvečjemu za prizadevanje v tej smeri, ne obljubo“, ne omogoča drugačnega dokaznega zaključka. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja na domnevo o popolnosti listine, po kateri se šteje, da so vsebina pogodbenega razmerja samo tista konkretna in posamična pravila, ki so zapisana na listini, s podpisom katere je bila pogodba sklenjena (prvi odstavek 56. člena OZ). Morebitne kasnejše ali sočasne ustne dogovore o stranskih točkah, ki v pisni listini niso vsebovane (tretji odstavek 51. člena OZ, drugi odstavek 56. člena OZ), mora zatrjevati in dokazati pogodbena stranka, ki nanje opira svoj tožbeni zahtevek.⁷ Že zgolj okoliščina, da je bil ustni dogovor (o sodelovanju/ne-nagajanju) med pravdnima strankama sklenjen pred sklenitvijo služnostne pogodbe (kot izhaja iz izpovedbe Z. P.), kaže na to, da tega dogovora ni mogoče povezati s služnostno pogodbo, oziroma da ta dogovor služnostne pogodbe vsebinsko ne dopolnjuje (kot dogovor o razveznem pogoju).

10. Utemeljenost vseh tožbenih zahtevkov je treba presojati v luči dokazanega dejstva, da pravdni stranki učinkovanja služnostne pogodbe nista pogojevali niti z legalno gradnjo kolesarske poti niti z zagotavljanjem nemotene gradnje hotela, ter upoštevajoč naslednji kronološki potek dogodkov: - služnostna pogodba je bila sklenjena 23. 9. 2008, - kolesarska pot je bila zgrajena 30. 11. 2011, - na podlagi sklepa občinskega sveta tožene stranke z dne 18. 6. 2015 je bil 18. 6. 2016 občinski prostorski načrt spremenjen, in sicer tako, da parcele 1130/15, 1130/16 in 1130/17, vse k. o. ..., niso zazidljive v enaki meri kot dotlej.

11. Glede zahtevka za ugotovitev ničnosti služnostne pogodbe je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da morebitna nepoštenost pogodbene stranke po sklenitvi oziroma celo realizaciji pogodbe (tožeča stranka ravnanja tožene stranke, povezana s spremembo občinskega prostorskega načrta, označuje za protipravna, nemoralna in celo kazniva), ni razlog za uveljavljanje ničnostne sankcije. Pritožba ne napada dokaznega zaključka sodišča prve stopnje, da tožena stranka ob sklenitvi služnostne pogodbe ni bila nepoštena (tožeča stranka ji je očitala, da je že ob sklenitvi služnostne pogodbe vedela, da gradbenega dovoljenja ne bo pridobila). Ker zatrjevani zasebni interesi (nagibi, motivi, pričakovanja), zaradi katerih naj bi tožeča stranka sklenila služnostno pogodbo, niso postali del poslovne podlage (kavzo lahko tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe, oziroma tisti, ki jih je pogodbena stranka v postopku sklepanja pogodbe razkrila drugi stranki kot tiste, ki so zanjo pomembni za sklenitev pogodbe), je razlogovanje sodišča prve stopnje o tem, ali je/ni odpadla kavza lahko razlog za uveljavljanje ničnosti pogodbe, odveč.

12. Ker pravdni stranki učinkovanja služnostne pogodbe nista pogojevali z (ne)nastopom določenega dejstva, je materialnopravno pravilna tudi odločitev o zavrnitvi zahtevkov na ugotovitev prenehanja služnostne pogodbe (na tri različne datume). Pritožbeni očitek o pomanjkljivem materialno procesnem vodstvu je neutemeljen. Sodišču prve stopnje se namreč z vprašanjem pravilnega oblikovanja zahtevka za prenehanje služnostne pogodbe (zaradi nastopa razveznega pogoja) sploh ne bi bilo treba ukvarjati.

13. Pritožbeni očitek o notranji neskladnosti izpodbijane sodbe je neutemeljen. V 42. točki obrazložitve naveden dokazni zaključek, da tožeča stranka ni dokazala nastopa razveznih pogojev, ni v nasprotju z v 36. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedenim dokaznim zaključkom, da razvezna pogoja nista bila dogovorjena. Če razvezna pogoja nista bila dogovorjena, je logično, da se nista mogla izpolniti. Dejstvo, ali je kolesarska pot črna gradnja, je sodišče prve stopnje nepravilno štelo za pravno pomembno dejstvo, ki je predmet dokazovanja. Upoštevajoč uveljavljane tožbene zahtevke bi bilo to dejstvo pravno pomembno, če bi bila nelegalna gradnja dogovorjena kot razvezni pogoj, ali če bi tožena stranka v sklenitveni fazi pogodbe ravnala nepošteno (tj. z zavedanjem, da gradbenega dovoljenja ne bo pridobila). Iz enakega razloga je pravno nepomembno tudi vprašanje, kakšen je bil predhodni potek kolesarske poti oziroma predhodno obstoječa trasa. Sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov, ki niso pomembni, ker dejstvo, ki ga dokazujejo, ni pravno odločilno. Z ustrezno obrazloženo zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje B. Ž. in za poziv, naj tožena stranka predloži prostorski prikaz trase kolesarske poti, sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane postopkovne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Materialnopravno pravilna (sicer iz drugih razlogov) je tudi odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, s katerim tožeča stranka uveljavlja razvezo služnostne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ⁸). Tožeča stranka meni, da bi bilo zaradi ravnanja tožene stranke, ki je zazidljiva zemljišča za gradnjo hotela spremenila v kmetijska zemljišča, nepravično, če bi služnostna pogodba še naprej veljala. V primeru kot je konkretni, ko tožeča stranka zatrjuje, da se je zaradi spremenjenih razmer izjalovil pogodbeni namen,⁹ je utemeljitev za uporabo instituta spremenjenih okoliščin treba iskati v sami vsebini (konkretne) zaveze stranke.¹⁰ Namen služnostne pogodbe je bil v izgradnji kolesarske poti in ta namen je bil dosežen. Tožena stranka se s služnostno pogodbo ni zavezala, da bo tožeči stranki omogočila gradnjo hotela, oziroma da je pri tem ne bo ovirala. Ker omogočanje gradnje hotela (oziroma neoviranje pri gradnji hotela) ni bilo del pogodbene kavze, do izjalovitve pogodbenega namena ni moglo priti. Dejstva, povezana z vprašanji, ali je bila tožeča stranka pravni naslednik prvotnega investitorja, v korist katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo hotela iz leta 1970, in ali je tožeča stranka začela/nadaljevala z gradbenimi deli na podlagi gradbenega dovoljenja iz leta 1970, glede na ugotovljeno vsebino pogodbenih zavez niso del relevantnega dejanskega stanja.

15. Ne drži pritožbeni očitek o procesno neenakopravni obravnavi pravdnih strank. Tožeča stranka je navedbe v vlogi z dne 22. 11. 2018 podala na podlagi poziva sodišča prve stopnje, naj v roku 15 dni konkretizira svoj očitek, da imajo ravnanja tožene stranke znake različnih kaznivih dejanj, ki bi jih moralo sodišče po uradni dolžnosti naznaniti organom pregona. Sodišče prve stopnje (sicer pravočasnih) navedb v vlogi z dne 22. 11. 2018 pravilno ni zajelo v okvir relevantnega dejanskega stanja (ni jih vsebinsko obravnavalo¹¹), saj gre za navedbe, ki jih je tožeča stranka podala zgolj zaradi presoje sodišča, ali bo o sumu storitve kaznivih dejanj obvestilo pristojno tožilstvo.

16. Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške v zvezi z njo, toženi stranki pa je dolžna povrniti njene pritožbene stroške v višini 298,66 EUR (400 točk za odgovor na pritožbo¹² oziroma upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR 240,00 EUR po tar. št. 21/2 Odvetniške tarife, povečano za 2 % materialne stroške in 22 % DDV). Podlaga stroškovne odločitve sta prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Priznane stroške ji mora plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude s plačilom pa ji od izteka 15 dnevnega paricijskega roka dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

-------------------------------
¹ Navedbe v vlogi, naslovljeni „dopolnitev pritožbe“ (listovna številka 181 - 183 v spisu), so podane po izteku pritožbenega roka, zato jih pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve ne povzema.
² Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve prvo in drugo tožečo stranko označuje enako - kot tožečo stranko.
³ Glej N. Plavšak, OZ s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, str. 377, 378.
⁴ Jezikovna razlaga je prva stopnja, ki določa možni besedni pomen pravnega pravila in hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. To pomeni, da razlaga pogodbe ne more biti v popolnem nasprotju z besedilom pogodbe. Glej N. Plavšak, OZ s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, str. 490. Primerjaj tudi II Ips 17/2012.
⁵ Iskanje skupnega namena pogodbenikom (zunaj dobesednega pomena uporabljenih izrazov) prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil (drugi odstavek 82. člena OZ). To so določila, ki glede na besedilo ali kontekst, v katerem so bila izoblikovana, omogočajo, objektivno vzeto, več različnih razlag. Primerjaj III Ips 76/2003, III Ips 74/2010.
⁶ Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ).
⁷ Glej N. Plavšak, OZ s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, str. 485.
⁸ Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe (prvi odstavek 112. člena OZ).
⁹ Bistvo njenih trditev je v tem, da so se okoliščine ob sklenitvi služnostne pogodbe, s katerimi je računala (da bo lahko gradila hotel), spremenile v takšni meri, da se zaradi njih ne da doseči namena služnostne pogodbe.
¹⁰ Glej M. Dolenc, OZ s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, str. 602.
¹¹ Za odločanje v tem sporu ni pomembno, ali je tožena stranka (ne)dopustno (protipravno/kaznivo) spremenila občinski prostorski načrt.
¹² Posvet s stranko (tožena stranka priglaša 100 točk) je v tej odvetniški storitvi vsebovan.

Datum zadnje spremembe:

12.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1934/2018
• VSL sodba II Cp 3453/2013
• VSL sklep I Cp 1277/2016