VSL Sklep II Cp 1803/2019

Jedro

Glede na to, da je institut oprostitve plačila sodnih taks namenjen le premoženjsko zelo šibkim osebam, tožnik do predlagane popolne oprostitve plačila sodne takse ni upravičen. Trditve, da nepremičnine, katerih lastnik je, niso primerne za pridobivanje dohodka, ne vzdržijo, saj drugače izhaja že iz same tožbe. Tožnik namreč zahteva povračilo škode zaradi protipravnega izkoriščanja njegovih nepremičnin.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki II izreka spremeni tako, da se znesek 3.225,00 EUR nadomesti z zneskom 1.612,50 EUR, v ostalem pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (točka I izreka) in plačilo sodne takse v višini 3.225,00 EUR odložilo za dvanajst mesecev od pravnomočnosti sklepa (točka II izreka).

2. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) se pritožuje zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe Zakona o sodnih taksah. Sodna taksa v znesku 3.225,00 EUR presega povprečne mesečne prihodke celotne družine, z ženo skrbita za tri otroke, ti stroški gotovo presegajo 1.000,00 EUR na mesec, pa še stroške bivanja, hiše, prehrane in lastne stroške morata pokriti. Žena je upravičena do otroškega dodatka, kar dokazuje, da velik del svojih prihodkov porabita za preživljanje družine. Zato bi ga sodišče moralo oprostiti plačila sodne takse. Neživljenjsko je, da naj bi lahko dal v najem kmetijska zemljišča, saj gre za strma, kamnita in za kmetijstvo dejansko povsem neuporabna zemljišča. Njegov katastrski dohodek za leto 2018 je znašal 193,31 EUR, ta znesek ni zadosten, da bi lahko vplival na preživljanje družine. Zneska 3.225,00 EUR v danem trenutku ni sposoben plačati. Drugačen bi bil položaj, če bi šlo za nekaj 100,00 EUR, navedeni znesek pa bi občutno zmanjšal sredstva za preživljanje družine. Sicer pa je sodišče samo ugotovilo, da glede na določila Zakona o brezplačni pravni pomoči tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zato višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Dejanskih ugotovitev, na katere je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano odločitev, pritožba ne graja obrazloženo. Sodišče druge stopnje zato pri odločitvi upošteva v izpodbijanem sklepu ugotovljena dejstva: tožnik živi z ženo in tremi otroci, ki se redno šolajo; družina razpolaga z 2.698,67 EUR dohodka mesečno oziroma 539,74 EUR mesečnega dohodka na družinskega člana; tožnik je lastnik približno 20.000,00 EUR vrednega traktorja, njegova žena lastnica skuterja in motornega vozila v skupni vrednosti približno 16.000,00 EUR, hči A. pa vozila v vrednosti približno 3.000,00 EUR; tožnik je lastnik več nepremičnin, razen tiste, v kateri živi, še garaže in kmetijskega poslopja, ocenjena vrednost teh dveh nepremičnin znaša 24.575,00 EUR, in lastnik več bremen prostih nepremičnin, ki v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča v vrednosti 17.923,00 EUR; na bančnih računih imajo tožnik, njegova žena, hčerka in sin ob odločanju sodišča prve stopnje sredstva v skupni višini 2.289,48 EUR.

5. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Do celotne oprostitve plačila sodnih taks je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega za zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da povprečni mesečni dohodek na člana tožnikove družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ne pa, kot nakazuje pritožba, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Skladno z 12.a členom ZST-1 in 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje družinskih članov. Glede na ugotovitve o premoženju tožnika in njegovih družinskih članov, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da do popolne oprostitve takse obveznosti ni upravičen. Tožnik namreč razpolaga z znatnim nepremičnim premoženjem in traktorjem, žena in hčerka z več prevoznimi sredstvi in na računih so imeli v času odločanja sodišča prve stopnje več kot 2.200,00 EUR denarja. Glede na to, da je institut oprostitve plačila sodnih taks namenjen le premoženjsko zelo šibkim osebam, tožnik do predlagane popolne oprostitve plačila sodne takse ni upravičen. Trditve, da nepremičnine, katerih lastnik je, niso primerne za pridobivanje dohodka, ne vzdržijo, saj drugače izhaja že iz same tožbe. Tožnik zahteva povračilo škode zaradi protipravnega izkoriščanja njegovih nepremičnin (izkopa peska).

7. Utemeljeno pa pritožnik izpostavlja višino sodne takse. Plačilo 3.225,00 EUR naenkrat, čeprav odloženo za dvanajst mesecev, bi po oceni pritožbenega sodišča občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje družine s tremi šoloobveznimi otroci. Ta znesek znatno presega redne mesečne dohodke celotne družine in ni realno pričakovati, da bi ga lahko tožnik brez škode za preživljanje sebe in svoje družine privarčeval v dvanajstih mesecih. Bo pa po presoji višjega sodišča zmogel privarčevati polovico tega zneska, zato je znižalo taksno obveznost na 1.612,50 EUR, za preostalih 1.612,50 EUR pa ga je plačila sodne takse oprostilo.

8. Po obrazloženem je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da bo moral tožnik v roku dvanajstih mesecev po pravnomočnosti sklepa (to je najkasneje 30. 10. 2020) plačati sodno takso 1.612,50 EUR (tretja točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

12.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 171/2023
• VSC Sklep I Cp 357/2021
• VSL sklep I Cpg 1366/2011