VSL Sklep II Cp 135/2020

Jedro

Izvedenka psihiatrične stroke se je opredelila tudi do možnih drugih oblik zdravljenja. Poudarila je, da je zaradi nesodelovanja in poslabšanja stanja potrebna namestitev v psihiatrični bolnišnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice največ do 10. 4. 2020.

2. Zoper takšno odločitev vlaga nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo ter zatrjuje neresničnost ugotovitev, izhajajočih iz izpodbijanega sklepa. Zanika kakršnokoli agresivnost. Njegova ravnanja so bila povsem profesionalna, le nekoliko bolj čustvena. Mnenje izvedenke psihiatrične stroke je pristransko, zato predlaga novega izvedenca in drugega odvetnika. Večkrat so mu bile kratene pravice, njegovo psihično stanje je stabilno, obiski pri psihiatru so bili redni, le izjemoma je kakšnega izpustil, ker se ni dobro počutil. Policisti niso imeli naloga za vstop v njegovo stanovanje, z njim so grobo ravnali. Predlaga, da celotno zadevo prouči psiholog in mu svetuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Na podlagi citirane določbe je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je ugotovilo izpolnjenost vseh pogojev iz prej citirane določbe in jih je v izpodbijanem sklepu tudi prepričljivo argumentiralo.

6. Pritožnik poskuša v pritožbi zmanjšati intenzivnost dogajanja, ki je botrovalo njegovi prisilni hospitalizaciji. Zanika kakršnokoli agresivno vedenje in opozarja na večkratno kršenje njegovih pravic. Vendar pa njegova pritožbena zatrjevanja ne vzbujajo dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Nasprotni udeleženec trpi za psihozo shizofrenskega kroga (paranoidna shizofrenija), ki je huda duševna motnja in potrebuje redno zdravljenje. Zdravi se že od leta 2005 in je bil do leta 2011 vsako leto hospitaliziran. Predzadnja hospitalizacija je bila leta 2017.

7. Nasprotni udeleženec se je zaprl v sobo, bilo ga je strah in ni želel odpreti. To je bil razlog, da je posredovala policija, saj so se zaposleni v Š. bali za njegovo varnost. Blodnjavo si razlaga situacije – in kot ugotavlja izvedenka psihiatrične stroke – je izgubil stik z resničnostjo. Zato se ogroža: njegovi sklepi so nelogični in ravnanje impulzivno. Tako bi lahko enostransko prekinil pogodbo z vodenjem v Š., v njihovih socialnovarstvenih programih in zahteval bivanje v stanovanju, kjer nima pravice prebivanja. S tem bi si lahko tudi zaprl vrata za pomoč, ki jo nujno potrebuje. Pri njem je zaznati hudo socialno neadekvatnost, ki je posledica njegovega blodnjavega doživljanja. Nasprotni udeleženec si dela hudo premoženjsko škodo, ostal je brez najemne pogodbe in brez strehe nad glavo. Če bi odšel iz bolnišnice, bi lahko obtičal na cesti, in glede na zimski čas bi bilo njegovo zdravje hudo ogroženo. Izvedenka je poudarila, da je zaradi duševnega stanja in trenutnega doživljanja lahko zelo konflikten; zaplete se lahko v spore ali še kaj hujšega, in bi bil lahko potencialno obravnavan kot forenzično psihiatrični pacient.

8. Izvedenka psihiatrične stroke se je opredelila tudi do možnih drugih oblik zdravljenja. Poudarila je, da je zaradi nesodelovanja in poslabšanja stanja potrebna namestitev v psihiatrični bolnišnici. Čas zdravljenja do treh mesecev naj bi omogočil ureditev terapije na en antipsihotik v depo obliki, ki bi omogočal stabilnost njegovega duševnega stanja. V tem času bi se s pomočjo socialne službe psihiatrične bolnišnice zanj uredila tudi potrebna namestitev.

9. Zgoraj izpostavljeno prepričljivo izkazuje izpolnjenost zakonskih pogojev za izrek ukrepa pridržanja. Ugotovitve, izhajajoče iz izpodbijanega sklepa, in listinska dokumentacija ne dajejo podlage pritožbenim zatrjevanjem o kršitvi pravic. Zgolj posplošeno sklicevanje na stabilno duševno stanje pa tudi ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve prvega sodišča. Zato pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Datum zadnje spremembe:

12.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2165/2020
• VSM Sklep I Cp 430/2021
• VSL Sklep I Cp 1849/2021