<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 2169/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.2169.2019
Evidenčna številka:VSL00030689
Datum odločbe:15.01.2020
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), mag. Gordana Ristin (poroč.), Suzana Ivanič Lovrin
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - nedopustni pritožbeni razlogi - priposestvovana stvarna služnost - prepoved vznemirjanja

Jedro

Pritožba trdi, da v zamudni sodbi tožeči stranki ne bi smeli priznati zahtevano priposestvovanje stvarne služnosti vožnje in hoje po opisani poti, ker je dejansko ta pot drugje. Ker gre za nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati (drugi odstavek 338. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in ugodilo tožbenemu zahtevku, da v korist vsakokratnega lastnika gospodujočih nepremičnin iz izreka pod I, ki je sedaj v lasti tožeče stranke, obstaja na služeči nepremičnini iz opisa iz I izreka, sedaj v lasti tožencev, stvarna služnost peš hoje, vožnje s kolesi, motornimi kolesi, manjšim kmetijskim traktorjem s priključki in prikolico, kosilnico za travo, motokultivatorjem, po obstoječi delno gramozirani, delno travniški poti, ki poteka čez severovzhodni vogal parc. št. 738, od tožničine parcele št. 755/5 na južni strani do občinske javne poti na severni strani. Toženi stranki je naložilo, da preneha preprečevati tožnici izvrševanje v prejšnji točki opisane služnosti, predvsem, da sta dolžna odstraniti s trase služne poti veje, ki se tu nahajajo, tako na služni poti ne smeta parkirati osebnega avtomobila ter postavljati morebitnih drugih ovir. Naložilo je plačilo pravdnih stroškov s posebnim sklepom z dne 8. 10. 2019.

2. Proti sodbi vlagata pritožbo toženca. Služnostna pot gre drugje, kot je bila dejansko navedena, saj tožeča stranka ni navedla, da dejanskega prizidka oziroma vhoda ni bilo tam, kjer sedaj stoji. Toženca domnevata, da gre za črno gradnjo in s tem neko nepravdno dokazovanje o služnostni poti, saj je ta dejansko bila tam, kjer sedaj stoji tožničin vhod.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala zavrnitev pritožbe. Trasa poti je enaka, kot je bila opisana v tožbi in se ni spreminjala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Navedbe tožene stranke iz pritožbe so dejanske narave. Trdita, da služnostna pot poteka drugje in ne tako kot trdi tožeča stranka. Trdi tudi, da gre pri tožeči stranki za črno gradnjo. Pritožbeno sodišče je najprej preizkušalo, ali gre za pritožbeni razlog, ki je v takem primeru dopusten. Po drugem odstavku 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sicer pa pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6. , 7. in 11. ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Ker pritožnika izpodbijata samo dejansko stanje, v tem delu pritožbe ni mogoče vsebinsko obravnavati, saj pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen. Pritožbeno sodišče je še ugotavljalo, ali so bili dani pogoji, ki jih zahteva 318. člen ZPP za izdajo zamudne sodbe. Toženca sta prejela tožbo, na tožbo nista odgovorila v zakonitem 30 dnevnem roku. Iz navedb, ki so navedene v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi.

7. Tožeča stranka je tako zahtevala pridobitev stvarne služnosti na podlagi priposestvovanja, za to navedla razloge, ki jih določa 217. člen SPZ in 54. člen ZTLR. Tožeča stranka je tako dokazala, da je služnost izvrševala sama in s pravnimi predniki najmanj 20 let in pridobila to stvarno pravico na tuji stvari s priposestvovanjem. Opredeljena je bila služnostna pot. Ker je tožeča stranka uveljavljala tudi prepoved vznemirjanja, je sodišče pravilno ugodilo tudi temu zahtevku na podlagi določbe 212. člena SPZ s smiselno uporabo 99. člena SPZ.

8. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo in zaznamovala stroške. Vendar navedbe iz ugovora niso pripomogle k rešitvi te zadeve, zato je bilo treba te stroške zavrniti.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 318, 338, 338/2
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 99, 212, 217
Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980) - ZTLR - člen 54

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3MTAx