<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2275/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2275.2019
Evidenčna številka:VSL00031871
Datum odločbe:24.02.2020
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:vmesni sklep - primerna strokovna podlaga - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - elaborat - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - končni sklep

Jedro

Sodišče presoja zgolj, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.

Z vmesnim sklepom, kot ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, sodišče ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede nepremičnin. Vsebinska odločitev, ali in v kakšnem obsegu bosta parceli postali pripadajoči zemljišči k stavbi, bo predmet končnega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelala sodna izvedenka geodetske stroke A. A, primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru. Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, naj po pravnomočnosti sklepa evidentira spremembe v skladu s priloženim elaboratom geodetske storitve, tako da evidentira novo nastale parcele in dele mej med novo nastalimi parcelami kot urejene.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Soglaša, da sta izvedensko delo in elaborat glede načina parcelacije tehnično pravilno izvedena, vendar pa je izvedenka napačno določila obseg pripadajočega zemljišča. Sodišče bi moralo odgovoriti na vsebinske pripombe, ki jih je podala k mnenju izvedenke urbanistične stroke M. M., kasneje pa tudi k mnenju izvedenke geodetske stroke. Ker tega ni storilo, sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, hkrati pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožnica povzema pripombe na izvedeniška poročila M. M. in A. A., da sporni zemljišči nista bili namenjeni za individualno rabo predmetne stavbe, upoštevajoč dosegljivo arhivsko gradivo, zato ne moreta biti pripadajoči zemljišči. Zgolj dodatni kriterij redne individualne rabe za določitev pripadajočega zemljišča ni zadosten. Zemljišč predlagatelj nikoli ni pridobil v uporabo v smislu imetništva pravice uporabe v okviru sistema družbene lastnine, na njih ni pridobil lastninske pravice, prav tako tudi ne njegovi predniki oziroma investitor gradnje. Zgolj z določbami ZVEtL-1 lastninske pravice ni mogoče pridobiti. Ker torej niso izpolnjeni vsebinski kriteriji za pridobitev lastninske pravice, zemljišči ne bi smeli biti določeni kot pripadajoči, zato izvedensko mnenje izvedenke geodetske stroke A. A., ki je pri parcelaciji sledila izvedeniškemu mnenju izvedenke urbanistične stroke, ni pravilno.

3. Na pritožbo nasprotne udeleženke predlagatelj ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pri preizkusu sklepa, izdanega na podlagi določbe šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, sodišče presoja zgolj, ali je elaborat, ki ga je v obravnavani zadevi izdelala izvedenka geodetske stroke, primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru.

6. Pritožba vsebine odločitve sodišča prve stopnje, torej primernosti strokovne podlage za izvedbo potrebnih katastrskih vpisov, ne izpodbija, temveč celo pritrjuje, da je bilo izvedeniško mnenje narejeno po pravilih stroke. Graja pa stališče, da bi sporni parceli lahko predstavljali pripadajoče zemljišče. Sodna praksa tega sodišča je v primeru podobnih ugovorov udeležencev postopkov za določitev pripadajočega zemljišča že pojasnila, da se z vmesnim sklepom, kot ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in zato tudi ne o lastninski pravici glede nepremičnin.1 Vsebinska odločitev, ali in v kakšnem obsegu bosta parceli 210/13 in 208/9, k. o. X, postali pripadajoči zemljišči k stavbi na naslovu Ulica 9, bo predmet končnega sklepa, v katerem se bo sodišče moralo opredeliti tudi do vsebinskih ugovorov nasprotnega udeleženca na izvedeniški mnenji.

7. Ker glede na navedeno pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Odločitev je sprejelo po sodnici posameznici ob smiselni uporabi 366.a člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1.

-------------------------------
1 Primerjaj sklepe VSL I Cp 937/2018, I Cp 93/2018, I Cp 1304/2019, I Cp 269/2019, I Cp 2357/2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 13, 13/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM3MDgw