VSL Sklep I Cp 2191/2019

Jedro

Sodna praksa glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo ni enotna, vendar v novejšem času prevladuje sodna praksa, ki stroške za odgovor na pritožbo praviloma priznava kot potrebne, saj je v nasprotnem primeru poseženo v načelo kontradiktornosti.

Sodišče je napačno stroške odgovora na pritožbo odmerilo po prvem odstavku tar. št. 21 OT, namesto da bi pravilno priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej v skladu z drugim odstavkom tar. št. 21 OT.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se stroškovna odločitev v II. točki izreka sodbe spremeni tako, da se znesek prisojenih pravdnih stroškov v višini 960,45 EUR zniža za 351,90 EUR (na 608,55 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi II. točka izreka.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti (prvo)tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 155,77 EUR v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi odpovedi tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da sta tožeči stranki solidarno dolžni povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 960,45 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovno odločitev se pritožuje (prvo)tožeča stranka,¹ ki sklep o stroških izpodbija zaradi bistvene procesne kršitve po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe Odvetniške tarife (OT). Predlaga, da višje sodišče sklep o stroških v izpodbijanem delu razveljavi. Sodišče je toženi stranki med drugim priznalo kar 875 točk ter posledično večji obseg materialnih stroškov in 22 % DDV za odgovor na pritožbo tožeče stranke zoper procesni sklep sodišča o vrednosti spornega predmeta in s tem povezane (ne)pristojnosti okrajnega sodišča. Sodišče pri odmeri stroškov za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep ni upoštevalo načela koristnosti oziroma potrebnosti stroškov za samo pravdo, ki ga določa prvi odstavek 155. člena ZPP ter prevladujoče prakse višjih sodišč glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo. Odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča in ni bil potreben za samo pravdo. Poleg tega je bilo pritožbi tožeče stranke delno celo ugodeno, ker je višje sodišče vrednost spora s prvotnih 27.500 EUR znižalo na 22.500,00 EUR, česar sodišče ni obravnavalo. Sodišče prve stopnje krši veljavno OT, saj je priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper meritorno odločbo, namesto da bi priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, ki ga ureja drugi odstavek tar. št. 21 OT in ki znaša le 50 % tar. št. 18 OT. Namesto 300 točk je priznalo 875 točk.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljena je pritožbena navedba o bistveni kršitvi določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno priznalo stroške za odgovor na pritožbo. Sodna praksa glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo res ni enotna, vendar v novejšem času prevladuje sodna praksa, ki stroške za odgovor na pritožbo praviloma priznava kot potrebne, saj je v nasprotnem primeru poseženo v načelo kontradiktornosti. Očitki o nepotrebnosti odgovora na pritožbo, ki je bila vložena zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta in odločitvi o stvarni nepristojnosti Okrajnega sodišča v Novem mestu glede na vsebino odgovora na pritožbo niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je stroške za sestavo odgovora na pritožbo zoper navedeni sklep toženi stranki utemeljeno priznalo.

5. Utemeljeno tožeča stranka izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o višini teh stroškov. Stroške odgovora na pritožbo je sicer tudi po oceni sodišča druge stopnje treba priznati v celoti, kljub temu, da je višje sodišče, ki je o pritožbi odločilo, vrednost spora s prvotnih 27.500,00 EUR znižalo na 22.500,00 EUR. Uspeh tožeče stranke s pritožbo je bil namreč sorazmerno majhen.

6. Je pa sodišče prve stopnje, kot pritožba utemeljeno navaja, napačno stroške odgovora na pritožbo odmerilo po prvem odstavku tar. št. 21 OT, namesto da bi pravilno priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej v skladu z drugim odstavkom tar. št. 21 OT, tj. 50 % tar. št. 18 OT. Pravilno gre toženi stranki nagrada za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej 300 točk. Sodišče, ki ji je priznalo 875 točk, ji je torej priznalo 575 točk preveč, kar znaša 345,00 EUR (vrednost točke 0,60 EUR) ter od tega zneska še 6,9 EUR preveč iz naslova materialnih izdatkov (2 %). Skupno je torej toženi stranki iz naslova (izpodbijanih) stroškov odgovora na pritožbo priznalo 351,90 EUR preveč, zato je temu ustrezno sodišče druge stopnje spremenilo stroškovno odločitev in znesek pravdnih stroškov, ki jih je toženi stranki dolžna povrniti tožeča stranka, znižalo na 608,55 EUR. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

7. Neutemeljena pa je navedba, da je sodišče zmotno prej navedeni znesek povečalo še za DDV, saj sodišče stroškov DDV-ja toženi stranki ni priznalo.

8. V ostalem pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem delu stroškovno odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, in sicer z 65,71 % v pritožbi izpodbijanega dela (izpodbijala je stroške odgovora na pritožbo, ki so znašali 535,50 EUR) in takšen delež njenih pritožbenih stroškov ji je dolžna povrniti tožena stranka. Pritožbene stroške tožeče stranke predstavljajo sestava pritožbe po odvetniku (250 točk), kar znaša 150,00 EUR, 2 % materialnih izdatkov v višini 3,00 EUR, 22 % DDV v višini 33,66 EUR ter sodna taksa v višini 50,40 EUR. Vsi potrebni pritožbeni stroški tožeče stranke tako znašajo 237,06 EUR, 65,71 % teh stroškov, ki ji jih je dolžna povrniti tožena stranka, pa znaša 155,77 EUR. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP.

-------------------------------
¹ Sodišče prve stopnje je kot tožečo stranko označilo: 1. E. E. in 2. T. T.. Glede na vsebino sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu D .../2018 z dne 14. 2. 2019 je tožeča stranka le še E. E., ki je podedovala vse nepremičnine pokojnega F. F.

Datum zadnje spremembe:

09.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 405/2022
• VDSS Sklep Psp 8/2023
• VSL Sklep I Cpg 80/2023