VSL Sodba I Cp 1374/2019

Jedro

Glede na to, da je na menični izjavi in prilogi k menični izjavi pri podpisu izrecno in jasno navedeno „podpis izdajateljice menic - A., d. o. o.,“ ter „podpis meničnih porokov (avalistov) - B. B.“, ni utemeljeno zavzemanje, da se je toženec podpisal dvakrat kot zakoniti zastopnik družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 1.963,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2018 dalje ter ji povrniti 165 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper izpodbijano sodbo toženec vlaga pritožbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Kot bistveno navaja, da je menično izjavo in prilogo k menični izjavi podpisal kot zakoniti zastopnik družbe A., d. o. o., saj sta oba podpisa žigosana z žigom družbe. Menično poroštvo ne more biti utemeljeno z nesmiselnostjo dveh podpisov družbe. Trdi, da je izdaja poslovne kartice X samostojni pravni posel, ki ni vezan na pogodbo o opravljanju plačilnih storitev oziroma je od nje neodvisen. Navedeno izhaja tudi iz vloge za izdajo poslovne kartice. Posledično za izterjavo obveznosti iz poslovne kartice ni možno uporabiti bianco menic, saj obveznosti ne izhajajo iz nobene v prilogi 1 navedenih pogodb. Podredno izpostavlja, da Pogodba o opravljanju plačilnih storitev št. 1 ni navedena v Prilogi 1, zato se obveznosti iz te pogodbe niso zavarovale z izročenimi bianco menicami. Sodišču očita kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker se do navedenih trditev ni opredelilo in jih ni presojalo. Meni, da je izpodbijana sodba sama s seboj v nasprotju, ker je sodišče obrazložilo, da obveznost iz naslova uporabe poslovne kartice znaša 1.960,98 EUR, medtem ko je predhodno navedlo, da znaša glavnica iz osnovnega posla 1.799,30 EUR. Opozarja, da zneska 90 EUR iz naslova nadomestil in 36,40 EUR iz naslova opominjanja nista povezana z uporabo poslovne kartice, zato menično poroštvo za poplačilo navedenih zneskov ni bilo dano. Ker sodišče ni obrazložilo, na kakšni podlagi je bilo tožencu naloženo plačilo stroškov nadomestil in opominjanja, je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je A., d. o. o., katere zakoniti zastopnik je bil toženec, s tožečo stranko sklenila Pogodbo o opravljanju plačilnih storitev št. 1. Naknadno je bila na podlagi vloge z dne 4. 3. 2016 družbi izdana poslovna kartica X z odobrenim zneskom zaupanja v višini 2.000 EUR. A., d. o. o. je tožeči stranki za zavarovanje in izterjavo obveznosti po pogodbah, navedenih v vsakokratni veljavni Prilogi 1 k menični izjavi (seznam pogodb, zavarovanih z bianco menicami), izročila 15 bianco menic.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je toženec menično izjavo in prilogo k menični izjavi podpisal dvakrat, in sicer kot zakoniti zastopnik družbe (izdajateljice menic) ter kot fizična oseba (menični porok). Glede na to, da je na menični izjavi in prilogi k menični izjavi pri podpisu izrecno in jasno navedeno „podpis izdajateljice menic - A., d. o. o.“ ter „podpis meničnih porokov (avalistov) - B. B.“, je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da se je toženec podpisal dvakrat kot zakoniti zastopnik družbe, na kar naj bil kazal tudi žig družbe.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je izdaja poslovne kartice X samostojen pravni posel, ki ni vezan na pogodbo o opravljanju plačilnih storitev. Ne drži namreč pritožbena navedba, da v vlogi z dne 4. 3. 2016 ni navedeno, da sta izdaja poslovne kartice in odobritev vtoževanega zneska vezana na pogodbo o opravljanju plačilnih storitev. Že iz samega naziva vloge (Vloga za izdajo poslovne kartice X št. 1/4) izhaja, da je izdaja poslovne kartice vezana na Pogodbo o opravljanju plačilnih storitev št. 1.

8. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da za izterjavo obveznosti iz poslovne kartice X ni možno uporabiti bianco menic. V prilogi 1 k menični izjavi (seznam pogodb, zavarovanih z bianco menicami) je namreč izrecno navedena poslovna kartica X, v povezavi s Pogodbo o opravljanju plačilnih storitev št. 2. Kot je to obrazložilo že sodišče prve stopnje, dvoma, da je pogodba o opravljanju plačilnih storitev s poslovno kartico X vključena v Prilogo 1, ne vzbudi drugačno interno poimenovanje pogodbe s strani tožeče stranke (št. 2 in ne št. 1). Iz izpiska bančne evidence (priloga A17) in izpiska iz poslovne knjige (priloga A19) je razvidno, da tožeča stranka izdajo poslovne kartice št. 1/4 vodi pod partijo številka 2. Poleg tega je toženec izpovedal, da je imela družba le eno poslovno kartico X. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da je bila spremenjena priloga 1 k menični izjavi podpisana manj kot en mesec po oddaji vloge za izdajo kartice, kar kaže na namen razširitve menične obveznosti tudi na obveznosti iz poslovne kartice. Vse pritožbene navedbe, da obveznosti v povezavi z uporabo poslovne kartice niso zavarovane z bianco menicami, so na podlagi navedenega neutemeljene. Do vseh ugovorov toženca se je sodišče prve stopnje tudi jasno opredelilo, zato je neutemeljen pritožbeni očitek kršitve 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je obveznost v zvezi s poslovno kartico X na dan 30. 8. 2018 znašala 1.960,98 EUR. Zgolj podrobnejša obrazložitev te obveznosti, ki predstavlja glavnico v višini 1.799,30 EUR, znesek nadomestil v višini 90 EUR, znesek opominov v višini 36,40 EUR in zakonske zamudne obresti v višini 35,28 EUR, pa ne predstavlja v pritožbi očitanega nasprotja med razlogi izpodbijane sodbe. Pritožbene trditve, da zneska nadomestil in opominov nista povezana z uporabo poslovne kartice, zato se menično poroštvo na navedena zneska ne nanaša, pa so nedopustne pritožbene novote, saj ni izkazan opravičljiv razlog za njihovo neuveljavljanje v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Poleg tega je že sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da toženec navedenim zneskom ni substancirano ugovarjal, zato tudi ni podana očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v zavrnitvi pritožbe.

Datum zadnje spremembe:

04.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 4483/2010
• VSM Sodba I Cp 691/2017
• VSL sodba I Cp 4738/2010