<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 1473/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.1473.2019
Evidenčna številka:VSL00029307
Datum odločbe:13.11.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Nataša Ložina (preds.), Karmen Ceranja (poroč.), Barbara Žužek Javornik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:zavarovalnina za invalidnost - stopnja trajne invalidnosti - poškodba roke - metoda merjenja gibljivosti - tabela invalidnosti - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca

Jedro

Ni pravilno enačenje pojmov „omejena gibljivost“ in „invalidnost“. Stopnja omejene gibljivosti je šele podlaga za določitev (odstotnega deleža) trajne invalidnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.208,00 EUR s pripadki ter tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v višini 43,24 EUR.

2. Tožnica izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo ustrezno spremeni (ugodi tožbenemu zahtevku), oziroma podredno, jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica izpodbijani sodbi očita, da temelji na izvedenskem mnenju, ki je nejasno in nestrokovno. Izvedenec je (v pisnem mnenju in ob zaslišanju) predstavil dva različna izračuna stopnje trajne invalidnosti, nato pa se je brez ustrezne strokovne razlage odločil za izračun, ki koristi toženki. Tožnici bi morala biti priznana zavarovalnina tudi iz naslova omejene gibljivosti zapestja, saj je izvedenec glede zapestja ugotovil 1,12 % trajno invalidnost. Zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja bi moralo sodišče v postopek pritegniti novega izvedenca medicinske stroke.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica zahteva plačilo zavarovalnine iz naslova trajne invalidnosti po zlomu obeh kosti leve podlahti. Njen zahtevek ima podlago v pogodbi za življenjsko zavarovanje - življenjski kasko št. ... z dne 31. 5. 2012, z dodatnim nezgodnim zavarovanjem ter v Dopolnilnih pogojih za dodatno nezgodno zavarovanje pri življenjskem zavarovanju, katerih sestavni del je Tabela za določanje trajne invalidnosti zaradi nezgode (priloga B1, v nadaljevanju Tabela invalidnosti). Na podlagi Tabele invalidnosti je toženka tožnici že pred pravdo priznala 3,48 % trajno invalidnost (0,75 % na račun omejene gibljivosti komolčnega sklepa, 2,73 % pa na račun omejene supinacije in pronacije podlahtnice) ter ji plačala 1.370,26 EUR (3,48 % od dogovorjene zavarovalne vsote 40.000,00 EUR, zmanjšano za neplačano premijo 21,74 EUR). Na pritožbeni stopnji ostaja med pravdnima strankama sporno, ali je izračun trajne invalidnosti, glede na stopnjo omejene gibljivosti v predelu komolca, podlahti in zapestja, pravilen.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je mnenje izvedenca medicinske stroke doc. dr. A. A. jasno, strokovno prepričljivo in skladno z ostalimi izvedenimi dokazi. Na podlagi te ocene sodišče prve stopnje utemeljeno ni imenovalo novega izvedenca ter je ugotovitve izvedenca povzelo v dejansko podlago izpodbijane sodbe. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, oprte na mnenje izvedenca, so naslednje. Pri tožnici je izražena omejena gibljivost leve podlahti za 20 stopinj, kar predstavlja 11,43 % omejeno gibljivost, oziroma 1,71 % invalidnost, ter omejena gibljivost levega zapestja za 15 stopinj, kar predstavlja 7,5 % omejeno gibljivost, oziroma 1,12 % invalidnost. V komolčnem sklepu gibljivost (ekstenzija, fleksija) ni omejena. Skupna invalidnost znaša 2,83 %.

7. V primeru omejene gibljivosti komolčnega sklepa lažje stopnje (omejena gibljivost do 1/3) je invalidnost do 5 % (točka 120 a Tabele invalidnosti). V Tabeli invalidnosti je enak odstotni delež invalidnosti določen tudi za primer omejene supinacije in pronacije podlahtnice lažje stopnje (omejena gibljivost do 1/3) (točka 123 a) ter omejene gibljivosti zapestnega sklepa (omejena gibljivost do 1/3) (točka 125 a). Po 4. točki Tabele invalidnosti se skupna invalidnost na določenem udu določa tako, da se za največjo posledico poškodbe uporabi odstotek, določen v Tabeli invalidnosti; od naslednje največje posledice se šteje polovica odstotka, določenega v Tabeli invalidnosti, sledi 1/4, 1/8 itd.

8. Tožnici s pritožbenimi navedbami ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost (povzetih) dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katerih temelji izpodbijana odločitev. Pritožba ob grajanju izvedenskega mnenja nepravilno enači pojma „omejena gibljivost“ in „invalidnost“. Stopnja omejene gibljivosti je šele podlaga za določitev (odstotnega deleža) trajne invalidnosti. Izvedenec je v okviru svojega dela preizkušal gibljivost komolca, podlahti in zapestja, ter ugotovil omejitev gibljivosti za podlaht in zapestje (ne pa tudi za komolec). Ugotovil je, da je gibljivost levega komolca v seštevku omejena za 6,25 %1 (v tem odstotnem deležu je upoštevano, da ekstenzija in fleksija komolca nista omejeni, da ni omejena pronacija in da je za 22,2 % omejena supinacija), gibljivost levega zapestja pa je omejena za 7,5 %. Drugače kot v pisnem mnenju je izvedenec ob zaslišanju navedel stopnje omejene gibljivosti ločeno za komolec (0 %), podlaht (11,43 %) in zapestje (7,5 %). Ob tem je pojasnil, da je razlog za drugačen metodološki pristop našel v Tabeli invalidnosti, ki predvideva določitev trajne invalidnosti ločeno po treh postavkah - komolec, podlaht, zapestje.

9. Izračun trajne invalidnosti glede podlahti (1,71 %) in zapestja (1,12%)2 torej temelji na podatkih, da je gibljivost v podlahti omejena za 11,43 % (kar je omejitev lažje stopnje), da je gibljivost zapestja omejena za 7,5 % (kar je omejitev lažje stopnje) in da je pri eno tretjinski omejitvi gibljivosti invalidnost 5 %.3 Ne drži pritožbeni očitek, da se je izvedenec brez ustrezne strokovne razlage odločil za metodološki pristop, ki koristi toženki. Izračun invalidnosti, temelječ na podatku o manjši (6,25 %) omejeni gibljivosti bi bil za tožnico še manj ugoden.

10. Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je tožnica upravičena do višje zavarovalnine, ker je izvedenec ugotovil tudi omejeno gibljivost levega zapestja. Za izračun zavarovalnine je relevantna le skupno ugotovljena invalidnost. Ker je toženka tožnici izplačala zavarovalnino na podlagi priznane 3,48 % invalidnosti, je izpodbijana odločitev pravilna.

11. Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške v zvezi z njo.

-------------------------------
1 Gibljivost komolca in podlahti je ocenjeval skupaj.
2 Upoštevajoč citirano 4. točko Tabele invalidnosti bi bil za odstotni delež celo nižji (0,56 %).
3 Pri eno tretjinski omejeni gibljivosti je invalidnost 5 %, pri 11,43 % omejeni gibljivosti je invalidnost 1,71 %, pri 7,5 % omejeni gibljivosti pa je invalidnost 1,12 %.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 254/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.06.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2ODQ5