VSL Sklep II Cp 2195/2019

Jedro

Tožnikov sin ni oseba, katere materialni položaj je pri odločitvi oprostitve plačila sodne takse treba upoštevati. Tožnik ga po ugotovitvi sodišča prve stopnje po zakonu ni dolžan preživljati (10. člen ZUPJS).

Sinovi prihranki se ne upoštevajo pri presoji, ali so podani pogoji za taksno oprostitev.

Podani so pogoji za oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo.

2. Takšno odločitev s pritožbo izpodbija tožnik. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da ima prihranke v višini 20.000 EUR. Take prihranke ima sin A. A., ki pa s tožnikom ne živi v skupnem gospodinjstvu. Meni, da so izpolnjeni pogoji, da ga sodišče plačila takse oprosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik prejema starostno pokojnino v višini ... EUR, na transakcijskem računu ima 98,98 EUR, razpolaga pa tudi s prihranki v višini 20.000 EUR ter traktorjem v vrednosti 2000 EUR. Tudi njegova žena je upokojenka in prejema pokojnino v višini ... EUR. Je lastnica dveh vozil v vrednosti 4000 oziroma 1000 EUR. Na transakcijskem računu je imela na dan 30. 9. 2019 1.404,10 EUR. Je lastnica hiše, v kateri živi. Taksa, ki jo je tožnik dolžan plačati, znaša 1.449 EUR.

5. Pritožnik povzete dejanske ugotovitve izpodbija le v pogledu prihrankov, ki naj bi jih imel. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje sporno ugotovitev oprlo na tožnikovo izjavo o premoženjskem stanju (priloga A8). Po njenem vpogledu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v njej tožnik, tako kot pojasnjuje v pritožbi, res navedel prihranke v višini 20.000 EUR, vendar ne kot svoje prihranke, ampak prihranke sina A. A., ki pa ni oseba, katere materialni položaj je pri odločitvi treba upoštevati. Tožnik ga namreč po ugotovitvi sodišča prve stopnje po zakonu ni dolžan preživljati (10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS). Ker tudi podatki, ki jih je sodišče pridobilo po uradni dolžnosti, ne dokazujejo, da bi tožnik razpolagal s takim zneskom, je pritožbeno sodišče pri presoji pravilnosti izpodbijane odločitve, upoštevalo, da prihrankov nima.

6. Pravno podlago za odločanje predstavljata 11. in 12. a člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ter relevantne določbe ZUPJS in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

7. Pritožbeno sodišče v zvezi s pravno podlago posebej izpostavlja šesti odstavek 11. člena ZST-1, po katerem je do celotne oprostitve upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Ta pa v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. ZSVarPre pa v prvem odstavku 8. člena določa, da znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 392,75 EUR. Dvakratni znesek minimalnega dohodka tako znaša 785,50 EUR. V sodni praksi¹ se je na tej podlagi izoblikovalo stališče, da je za preživetje osebe, ob odsotnosti prihrankov in drugega premoženja, potreben mesečni znesek, ki ustreza dvakratniku osnovnega zneska minimalnega dohodka. V kolikor je ta nižji, je preživljanje lahko ogroženo.

8. Iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da znaša skupni dohodek tožnika in njegove žene ... EUR, kar pomeni, da znaša mesečni povprečni dohodek na člana družine le ... EUR. To pa je znesek, ki je za ... EUR pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Toženčeva žena ima sicer v lasti tudi dve vozili, a sta obe starejši kot deset let in vredni manj kot znaša 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se zato ne upoštevata (prvi odstavek 12a člena ZST-1 v zvezi z drugo točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS). Enako velja za traktor, ki ga ima v lasti tožnik. Za nepremičnino, ki jo ima v lasti tožnikova žena, je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva. Tožnikova žena namreč v njej prebiva, v izpodbijanem sklepu pa ni ugotovljeno, da bi njena vrednost presegala vrednost primernega stanovanja iz prve točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS. Tožnikova žena je imela poleg tega na dan 30. 9. 2019 na transakcijskem računu 1.404,10 EUR, tožnik pa na dan 1. 10. 2019 98,98 EUR, kar pa glede na njune dohodke, ki so za vsakega od njiju za več kot ... EUR pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka, na presojo, ali bi bilo s plačilom takse ogroženo njuno preživljanje, ne more vplivati.

9. Pritožbeno sodišče na podlagi zgoraj obrazloženega zato ugotavlja, da bi bila s plačilom takse v višini 1.449 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik in njegova žena preživljata in so torej pogoji za oprostitev plačila takse izpolnjeni.

10. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 izpodbijano odločitev spremenilo tako, da je tožnika plačila takse oprostilo.

-------------------------------
¹ Glej odločbe VSL I Cp 1964/2018, I Cp 1233/2018, II Cp 13/2019, I Cp 552/2019 in druge.

Datum zadnje spremembe:

02.06.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2049/2018
• VSL Sklep II Cp 1145/2020
• VSL Sklep II Cp 1141/2020