VSL Sklep I Cp 1926/2019

Jedro

Dejanska oblast se lahko razlikuje od pravne oblasti oziroma od upravičenja do uporabe specifične stvari, vendar to za spor glede motenja posesti ni relevantno. V skladu s prvim odstavkom 33. člena SPZ se namreč sodišče v sporu zaradi motenja posesti omeji le na upoštevanje zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, ne sme pa upoštevati pravice do posesti niti dobrovernosti posestnika, pritožbene navedbe toženca pa so usmerjene v zatrjevanje pravice do posesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožeča stranka (tožnik) zahteval, da sodišče ugotovi, da je tožena stranka (toženec) motil tožnika v njegovi zadnji, neposredni, izključni in mirni posesti nepremičnin ID znak: parcela 0000 53 in ID znak: parcela 0000 55, na način, kot je navedeno v I. točki izreka. Z zamudnim sklepom je tožencu naložilo, da je dolžan v roku 8 dni po prejemu sodne odločbe vzpostaviti prejšnje posestno stanje na prej navedenih nepremičninah, in sicer tako, da odstrani že posejano koruzo, poravna zorano zemljo in posadi deteljo ter vrne nepremičnini tožniku nazaj v neposredno in izključno posest ter mu omogoči neposredno in izključno posest na predmetnih nepremičninah (II. točka izreka). Tožencu je prepovedalo, da bi v bodoče na podoben ali kakršenkoli drug način motil ali odvzel posest tožniku na navedenih nepremičninah (III. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti pravdne stroške v skupnem znesku 403,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper zamudni sklep (II., III. in IV. točko izreka) se pritožuje toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Toženec navaja, da ima v zakupu zemljišči s parc. št. 53 in 55, obe k. o. X, na podlagi zakupne pogodbe št. 000/2018 z dne 23. 11. 2018, ki jo je kot zakupnik sklenil z Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zakupodajalcem. Pogodba je bila veljavno sklenjena, ker je zakupodajalec tudi dejanski in zemljiškoknjižni lastnik predmetnih nepremičnin. Toženec je vsa posestna dejanja upravičeno izvajal na predmetnem zemljišču, saj je razpolagal z veljavnim pravnim poslom. Tožnik nima pravne podlage za posest, saj je iz zemljiškoknjižnih podatkov razvidno, da ni lastnik obravnavanega zemljišča, prav tako ni vpisana nobena druga stvarna pravica v korist tožnika. Sodišče zato takšnega (zamudnega) sklepa ne bi smelo izdati, saj ima toženec pravico do posesti, tožnik pa takšne pravice nima. Tožnik je bil obveščen, da je bila za predmetno zemljišče sklenjena veljavna zakupna pogodba med lastnikom zemljišča kot zakupodajalcem in tožencem kot zakupnikom. Tožnik bi se moral zavedati, da nima pravice do posesti. Nedopustno je, da se je toženec znašel v sodnem postopku, čeprav je postopek sklenitve zakupne pogodbe potekal po predpisih. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem sklepu razveljavi ter zadevo vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP v sporu zaradi motenja posesti izdalo zamudni sklep, upoštevaje drugi odstavek 428. člena ZPP glede roka za odgovor na tožbo. V izpodbijanem delu odločbe je ugotavljalo obstoj pogojev za izdajo zamudnega sklepa in navedlo obširne razloge, v katerih je pravilno ugotovilo, da so le-ti izpolnjeni. Ugotovilo je: da je bila tožencu pravilno vročena tožba v odgovor in da ta v zakonskem roku od vročitve tožbe s prilogami nanjo ni odgovoril; da ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z listinami, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

5. Toženec v laični pritožbi odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z zatrjevanjem, da je sodišče prve stopnje zamudni sklep izdalo zmotno zato, ker ima toženec na podlagi zakupne pogodbe, sklenjene z Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zakupodajalcem, sporna zemljišča v zakupu. Zatrjuje torej, da ima pravico do posesti, medtem ko tožnik takšne pravice nima, sicer pa zaključkov sodišča prve stopnje v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za izdajo zamudnega sklepa ne izpodbija.

6. Glede sklepčnosti tožbenega zahtevka je sodišče ugotovilo, da je tudi ta pogoj za izdajo zamudnega sklepa izpolnjen, saj je tožnik navedel, da je imel pred zatrjevanim motilnim ravnanjem toženca sporni nepremičnini v izključni posesti, na njih je imel posejano deteljo. Navedel je, da je dne 12. 4. 2019 toženec zoral v celoti nepremičnino ID znak parcela 0000 55 in cca. polovico nepremičnine ID znak parcela 0000 53, na parcelah posadil koruzo in s tem motil posest tožnika. Zatrdil je tudi, da ravnanje toženca ni temeljilo na zakonu, da je bilo protipravno in nedopustno. Sodišče je zaključilo, da iz navedenega izhaja, da je tožbeni zahtevek utemeljen.

7. Sodišče prve stopnje je navedlo (opomba 4 na strani 6 obrazložitve), da toženčevih navedb v prepozni vlogi z dne 10. 6. 2019¹ ne sme upoštevati oziroma mora šteti, kot da jih ni. Ker zamudnega sklepa ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, navedb v zvezi z zatrjevanim obstojem zakupne pogodbe tudi sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega dela sklepa ne sme upoštevati.

8. Sodišče druge stopnje tožencu še pojasnjuje, da je že sodišče prve stopnje pravilno navedlo (razlogi so navedeni v 9. točki obrazložitve), da se dejanska oblast lahko razlikuje od pravne oblasti oziroma od upravičenja do uporabe specifične stvari, vendar to za spor glede motenja posesti ni relevantno. V skladu s prvim odstavkom 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se namreč sodišče v sporu zaradi motenja posesti omeji le na upoštevanje zadnjega posestnega stanja ter nastalega motenja, ne sme pa upoštevati pravice do posesti niti dobrovernosti posestnika, pritožbene navedbe toženca pa so usmerjene v zatrjevanje pravice do posesti.

9. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tudi materialnopravno pravilna. Toženec navaja, da se pritožuje tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar teh ne konkretizira, sodišče druge stopnje pa ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo toženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnik je v odgovoru na pritožbo priglasil stroške pritožbenega postopka. Ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, stroški zanj niso bili potrebni in jih nosi tožnik sam (154. in 165. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Navedbe o zakupni pogodbi.

Datum zadnje spremembe:

26.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 1705/2021
• VSC sklep Cp 18/2017
• VSL Sklep I Cp 1885/2018