VSL Sklep I Cp 1680/2019

Jedro

Predlagatelji niso za obravnavana zemljišča, kot zmotno navajajo pritožniki, preklicali delnega umika svojega predloga z dne 2. 7. 20181, kar v skladu z ZPP ne bi bilo dopustno, temveč so svoj predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča z vlogo z dne 20. 9. 2018 spremenili, konkretno razširili. To pa je kljub predhodnemu delnemu umiku predloga glede istih zemljišč dovoljeno, saj se v primeru umika predloga šteje, kakor da predlog sploh ni bil vložen, in se lahko znova vloži. Ponovna vložitev predloga glede istih zemljišč znotraj istega postopka ne bi bila mogoča zgolj v primeru, če bi bil predlog v celoti umaknjen. V takšnem primeru bi bil namreč postopek v celoti ustavljen in ga tudi ne bi bilo mogoče več nadaljevati, zaradi česar bi morali predlagatelji vložiti nov predlog. Za takšno situacijo v tem primeru ne gre, saj je obravnavani postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po delnem umiku predloga še vedno tekel, posledično pa tudi v nadaljevanju ni bilo ovir za spremembo predloga oziroma njegovo razširitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tretji, četrti in peti udeleženec sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: (I) dovolilo spremembo predloga tako, da se ta nepravdni postopek zaradi ugotovitve pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu P. 3a, 5a in 7a, ..., z ident. št. 0000-216, razširi še na zemljiški parceli s številkama 612/24 in 612/37, k. o. X ter na ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k več stavbam, poleg stavbe P. 3a, 5a in 7a še k stavbam na naslovu P. 3, A. 15, 17, 19 in 21, vse v Ljubljani, (II) ugotovilo, da so udeleženci tega postopka tudi N. N., M. M. in Z. Z., vsi P. 3, Ljubljana, (III) ugotovilo, da V. V., ni več samostojni udeleženec tega postopka, temveč v njem sodeluje v okviru skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe z naslovom A. 15, Ljubljana, (IV) vzelo na znanje umik predloga v delu, ki se nanaša na parcele št. 25/1, 25/2 in 25/51, vse k. o. X, in ta nepravdni postopek glede omenjenih parcel ustavilo, ter (V) odločilo, da se predlogi za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi in skupnega zemljišča k več stavbam obravnavajo ločeno, tako da se predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu P. 3a, 5a in 7a, ..., ki se nanaša na parcele s številkami 25/3 (po novem 25/52 in 25/53), 25/17 (po novem 25/54 in 25/55), 25/16, 25/48 in 25/49, vse k. o. X, vodi pod dosedanjo opravilno številko III N 583/2014, predlogi za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k več stavbam - vloge predlagateljev z dne 20. 9. 2018, skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavb na A. 17, 19 in 21 z dne 13. 11. 2018 in Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine ... z dne 13. 11. 2018 - ki se nanašajo na zemljiške parcele s številkami 612/24, 612/37, 25/9, 25/17 (po novem 25/54 in 25/55) in 25/3 (po novem 25/52 in 25/53), vse k. o. X, pa se vodijo pod novo opravilno številko.

2. Zoper IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pritožujejo tretji, četrti in peti udeleženec zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, naj pritožbi ugodi in sklep v IV. točki razveljavi (pravilno: spremeni) tako, da ugotovi ustavitev postopka glede zemljišč parc. št. 25/1, 25/2, 25/51, 25/53 in 25/17, vse k. o. X, podredno naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih naj predlagateljem naloži, naj pritožnikom povrnejo stroške postopka na prvi in drugi stopnji, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predlagatelji so na naroku dne 2. 7. 2018 svoj predlog umaknili tudi za zemljišča parc. št. 25/9, 25/17 in 25/53, vse k. o. X. Ostali udeleženci nepravdnega postopka nadaljevanja postopka v umaknjenem delu na naroku niso predlagali. Med drugim tudi ne pritožniki, saj je bilo z umikom predloga ugodeno njihovim ugovornim navedbam, da navedena zemljišča oziroma njihov del od nekdaj uporabljajo in vzdržujejo izključno pritožniki. Ko predlagatelj predlog umakne in sodišče prejeme njegov umik, svojega umika ne more več preklicati. Sodišče je kljub temu, da je umik predloga prejelo na naroku dne 2. 7. 2018, vlogo predlagateljev z dne 20. 9. 2018 štelo kot preklic delnega umika predloga, za kar ni imelo podlage v določbah Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Okoliščina, da sodišče do preklica umika predloga še ni izdalo sklepa o delni ustavitvi postopka, ne vpliva na to, da umika predloga ni dopustno preklicati. Sodišče bi glede na pojasnjeno moralo postopek ustaviti tudi za zemljišča parc. št. 25/9, 25/17 in 25/53, vse k. o. X, kar pomeni, da nima več podlage za odločanje o tem, ali navedena zemljišča predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam. Posledično sta nepravilni tudi I. in V. točka izreka sklepa. Ker so predlagatelji delno umaknili svoj predlog ravno v tistem delu, ki je predstavljal pravni interes pritožnikov za njihovo udeležbo v postopku, so pritožniki utemeljeno pričakovali, da bo sodišče ob upoštevanju 37. člena ZNP in smiselne uporabe določbe 158. člena ZPP predlagateljem naložilo, da morajo pritožnikom povrniti nastale stroške postopka. Vloge predlagateljev z dne 20. 9. 2018 tudi sicer ni mogoče šteti kot razširitev predloga za določanje skupnega pripadajočega zemljišča k več objektom, saj predlagatelji v njej niso podali zadostne trditvene podlage v tej smeri. Če je sodišče štelo, da postopek teče tudi za zemljišča parc. št. 25/9, 25/54 in 25/53, vse k. o. X, bi moralo vlogo pritožnikov z dne 13. 11. 2018 šteti za nasprotni predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k njihovim stavbam. Sklep nasprotuje tudi samemu sebi, zaradi česar je nerazumljiv. Iz sklepa namreč izhaja, da namerava sodišče o isti stvari voditi dva ločena postopka - o istih nepremičninah naj bi sodišče v tem postopku odločalo, ali so del individualnega pripadajočega zemljišča stavbe predlagateljev, med tem ko naj bi v novem postopku odločalo, ali so ta zemljišča del skupnega pripadajočega zemljišča k več stavbam. Sodišče je tudi zmotno štelo, da zemljišča parc. št. 25/54, 25/9 in 25/53 predstavljajo parkirišče in dovozno pot k stavbi predlagateljev, k stavbi na naslovu P. 3 in k stavbam pritožnikov. Iz navedb pritožnikov, za katere so podali primerna in ustrezna dokazila, namreč jasno izhaja, da navedena zemljišča dejansko predstavljajo pripadajoče zemljišče k njihovim stavbam in ne tudi k ostalim stavbam. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo in predlagala ugoditev pritožbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Napačno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek ustaviti tudi glede zemljišč parc. št. 25/9, 25/17 in 25/53 (nastala iz 25/3), vse k. o. X. Predlagatelji so sicer res na naroku dne 2. 7. 2018 umaknili predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k njihovi stavbi na naslovih P. 3a, 5a in 7a, Ljubljana, tudi za navedena zemljišča in ne le za tista, glede katerih je sodišče prve stopnje v IV. točki izreka odločilo o ustavitvi postopka. Vendar pa so z vlogo z dne 20. 9. 2018 svoj predlog razširili, in sicer so (med drugim) predlagali, da se del parcele št. 25/17, ki bo imel po novem št. 25/55, ugotovi kot individualno pripadajoče zemljišče k njihovi stavbi, preostali del te parcele (po novem št. 25/54) ter parcela št. 25/9 in del parcele št. 25/3 (po novem št. 25/53) pa kot skupno pripadajoče zemljišče k več stavbam. Predlagatelji torej niso za obravnavana zemljišča, kot zmotno navajajo pritožniki, preklicali delnega umika svojega predloga z dne 2. 7. 2018¹, kar v skladu z ZPP ne bi bilo dopustno, temveč so svoj predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča z vlogo z dne 20. 9. 2018 spremenili, konkretno razširili (primerjaj 184. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1)). To pa je kljub predhodnemu delnemu umiku predloga glede istih zemljišč dovoljeno, saj se v primeru umika predloga šteje, kakor da predlog sploh ni bil vložen, in se lahko znova vloži (četrti odstavek 188. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Ponovna vložitev predloga glede istih zemljišč znotraj istega postopka ne bi bila mogoča zgolj v primeru, če bi bil predlog v celoti umaknjen. V takšnem primeru bi bil namreč postopek v celoti ustavljen in ga tudi ne bi bilo mogoče več nadaljevati, zaradi česar bi morali predlagatelji vložiti nov predlog. Za takšno situacijo v tem primeru ne gre, saj je obravnavani postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po delnem umiku predloga še vedno tekel, posledično pa tudi v nadaljevanju ni bilo ovir za spremembo predloga oziroma njegovo razširitev.

6. Pritožniki v pritožbi sicer trdijo, da vloge predlagateljev z dne 20. 9. 2018 ni mogoče šteti kot razširitev predloga za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k več stavbam, ker predlagatelji po njihovem mnenju niso podali zadostne trditvene podlage v navedeni smeri, kar pa ne drži. Predlagatelji so namreč v navedeni vlogi navedli, da določena zemljišča, glede katerih so predlagali, da se določijo kot skupno pripadajoče zemljišče k več stavbam (med drugim tudi k njihovi), predstavljajo dovozno in intervencijsko pot k več stavbam, določena pa skupno dovozno pot in parkirišča, kar predstavlja ob upoštevanju 43. člena ZVEtL-1, v katerem so določeni kriteriji za ugotovitev obsega individualnega pa tudi skupnega pripadajočega zemljišča², zadostno trditveno podlago. Ob dejstvu, da so pritožniki na drugi strani trdili, da navedena zemljišča (konkretno parc. št. 25/9 in del parc. št. 25/53 in 25/54) predstavljajo skupno pripadajoče zemljišče le k njihovim stavbam, pa bo seveda stvar nadaljnje presoje sodišča prve stopnje, h katerim stavbam predstavljajo ta zemljišča pripadajoče zemljišče.

7. Sodišče prve stopnje je glede na pojasnjeno pravilno postopek ustavilo le glede zemljišč parc. št. št. 25/1, 25/2 in 25/51, vse k. o. X, ne pa tudi glede parcel št. 25/9, 25/17 in 25/53 (nastala iz 25/3), vse k. o. X, za katere so predlagatelji podali razširitev predloga.

8. Ker torej glede na podano razširitev predloga predlagateljev glede parcel št. 25/9, 25/17 in 25/53 (nastala iz 25/3), vse k. o. X, ni mogoče šteti, da je postopek glede teh parcel ustavljen, so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevaje umik predloga glede navedenih parcel odločiti o stroških pritožnikov, ki so se, kot trdijo, tega postopka udeležili ravno zaradi tega, ker so bila predmet postopka tudi navedena zemljišča.

9. Drži pritožbena navedba, da je treba vlogo pritožnikov z dne 13. 11. 2018 šteti kot nasprotni predlog za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k njihovim stavbam, vendar pa je sodišče prve stopnje to njihovo vlogo kot tako tudi štelo (primerjaj 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je v točki V izreka sklepa odločilo, da se njihov predlog ne bo obravnaval skupaj s predlogom predlagateljev za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča, temveč se bo vodil pod novo opravilno številko. Zoper navedeno odločitev o ločitvi postopkov, sprejeto na podlagi tretjega odstavka 300. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1, ki se nanaša na vodstvo obravnave, ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Pritožbene navedbe, da je sklep nerazumljiv, ker namerava sodišče prve stopnje voditi o istih nepremičninah dva ločena postopka, ki se nanašajo na navedeno odločitev o razdružitvi postopkov, zato niso upoštevne.

10. Pritožniki prav tako ne morejo uspeti s pritožbeno grajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da zemljišča parc. št. 25/54, 25/9 in 25/53, vse k. o. X, predstavljajo parkirišče in dovozno pot k stavbam predlagateljev, k stavbi na naslovu P. 3 in k stavbam pritožnikov. Navedena ugotovitev, s katero je sodišče prve stopnje utemeljilo smotrnost razširitve predloga predlagateljev za dokončno ureditev razmerij med udeleženci postopka, je bila namreč podlaga za sprejem odločitve o dovolitvi spremembe predloga, ki je zajeta v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, zoper sklep, s katerim se ugodi spremembi predloga, pa ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). Ob tem velja dodati, da pritožbeno sodišče ni štelo, da se pritožniki pritožujejo tudi zoper I. in V. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje ter posledično v tem delu njihove pritožbe ni zavrglo, saj so izrecno navedli, da se pritožujejo zgolj zoper IV. točko izreka sklepa.

11. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijani IV. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 ).

12. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1. Skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP krijejo pritožniki sami svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o stroških nasprotne udeleženke pa je odpadla, saj jih ni priglasila.

-------------------------------
¹ Da je šlo za preklic delnega umika glede teh zemljišč, je zmotno štelo tudi sodišče prve stopnje.
² Po 2. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki se v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZVEtL-1 uporablja tudi za skupno pripadajoče zemljišče, se pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva, katera zemljišča v razmerju do stavbe (oziroma stavb) predstavljajo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno.

Datum zadnje spremembe:

25.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1687/2021
• VSL Sklep I Cp 836/2021
• VSL sklep IV Cp 1877/2011