VSL Sodba II Cp 2181/2019

Jedro

Toženka ni dokazala, da podedovano premoženje nima vrednosti. Izpodbijanje pravilnosti te ugotovitve z novimi pritožbenimi navedbami o vrednosti dejansko podedovanega premoženja in stroških, ki jih je poravnala na račun dolgov zapuščine, ne more biti uspešno, saj z navedenim uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa izpodbijane sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ni dovoljeno izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1) v razmerju do prve toženke ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 67148/2014 z dne 21. 5. 2014 v prvem in tretjem odstavku izreka za znesek 849,24 EUR z v izreku opredeljenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), (2) razveljavilo navedeni sklep v prvem odstavku glede dela zamudnih obresti in v tem delu zahtevek zavrnilo (II. točka izreka), (3) razveljavilo navedeni sklep o izvršbi v prvem in tretjem odstavku izreka, kolikor se nanaša na drugo toženko, in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (III. točka izreka) in (4) odločilo o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. Prva toženka v pritožbi zoper ugodilni del sodbe uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavi.

Trdi, da po pokojnem možu ni podedovala ničesar razen 300 EUR pokojnine, pištole pa nikoli niso našli. Imela je le stroške za pogreb in zato za pokojnikove dolgove ne more odgovarjati.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da med pravdnima strankama nikoli ni bilo sporno, da je poleg pokojnega najemno stanovanje uporabljala tudi vdova, tj. prva toženka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. V izpodbijani sodbi je na podlagi podatkov iz sklepa o dedovanju ugotovljeno, da toženka ni dokazala, da podedovano premoženje nima vrednosti. Pritožnica izpodbija pravilnost te ugotovitve z navedbami o vrednosti dejansko podedovanega premoženja in stroških, ki jih je poravnala na račun dolgov zapuščine. Gre za trditve, ki jih je prvič navedla v pritožbi, in s katerimi izpodbija pravilnost ugotovitve v izpodbijani sodbi. Z navedenim uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa izpodbijane sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ni dovoljeno izpodbijati.

7. Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožničinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

25.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 48/2011
• VSC Sodba I Cpg 1/2022
• VSC Sodba I Cpg 72/2022