VSL Sklep II Cp 2214/2019

Jedro

V obravnavanem primeru pravda (še) ni začela teči, tožeča stranka pa je sodišču predložila potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku (sicer po vloženi tožbi, a pred njeno vročitvijo toženi stranki in pred izdajo izpodbijanega sklepa). Zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča zadoščeno zahtevi procesnega pogoja, predvidenega v 27. členu ZDOdv in bi pomenilo zavrženje tožbe zaradi napačnega sklepanja o opustitvi predhodnega postopa pri Državnem odvetništvu resen poseg v pravico do sodnega varstva tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo s 16. 4. 2019.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče zmotno štelo, da je treba tožbo tožeče stranke zavreči zaradi določb 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv). Na dan odločitve 22. 8. 2019 je bila izpolnjena procesna predpostavka iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv, saj iz potrdila Državnega odvetništva s 26. 6. 2019 izhaja, da mirna rešitev spora ni mogoča in je predhodni postopek po 27. členu ZDOdv zaključen. Procesna predpostavka iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv je bila formalno izpolnjena, prav tako je bil dosežen namen citiranega določila, ki je v tem, da se razbremeni državno zastopništvo in sodišča. Na dan 22. 8. 2019 mirna rešitev spora med pravdnima strankama ni bila mogoča.

Glede na to, da je bil predhodni postopek po 27. členu ZDOdv zaključen dva meseca pred izdajo izpodbijanega sklepa, je odločitev sodišča napačna, v nasprotju z določili ZDOdv in nedopustno posega v ustavno pravico tožnika do sodnega varstva pravic iz 23. člena Ustave RS.

Pravda se v tem postopku niti še ni začela, saj sodišče tožbe ni vročilo toženi stranki, prvi odstavek 27. člena ZDOdv pa določa, da je treba predhodni postopek začeti pred uvedbo pravdnega postopka. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne določa, kdaj se pravdni postopek uvede, določa pa, na kakšen način se pravdni postopek začne (s tožbo; 179. člen ZPP) in kdaj začne pravda teči (z vročitvijo tožbe toženi stranki, prvi odstavek 189. člena ZPP). V obravnavanem primeru sodišče toženi stranki tožbe še ni vročilo, zato se pravda ni začela. To pomeni, da je tožnik tudi iz tega vidika potrdilo državnega odvetništva dostavil in predložil pred začetkom/uvedbo pravde, četudi je bilo to po vložitvi tožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi četrtega odstavka 27. člena ZDOdv je določeno, da kdor namerava začeti pravdo ali kakšen drug pravdni postopek proti državi, mora po prvem odstavku citiranega določila državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje reši na miren način. Po četrtem odstavku 27. člena je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega postopka. Če stranka tega potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora ne predloži, se tožba zavrže.

5. Prvostopenjsko sodišče je tožečo stranko s sklepom z 29. 5. 2019, ki ga je tožeča stranka prejela po pooblaščencu 10. 6. 2019, pozvalo, naj sodišču predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora, sicer bo sodišče tožbo zavrglo. Tožeča stranka je z dopisom, ki ga je sodišče prejelo 27. 6. 2019, sodišče obvestila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora ter o tem dostavila potrdilo (list. št. 13). Sodišče je nato s sklepom z 22. 8. 2019 tožbo zavrglo, ker predhodni postopek mirne rešitve spora ni bil izveden pred uvedbo pravdnega postopka.

6. Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP), pravda kot trostransko razmerje med sodiščem, tožnikom in tožencem, pa se začne z vročitvijo tožbe tožencu (189. člen ZPP). V obravnavanem primeru tožba toženi stranki ni bila vročena in do visečnosti pravde ni prišlo. ZDOdv pa v 27. členu veže predhodni postopek na "uvedbo" pravdnega ali drugega postopka.

7. ZDOdv v četrtem odstavku 27. člena predvideva posledice do katerih pride zaradi opustitve predhodnega postopka pred državnim odvetništvo pred uvedbo pravdnega postopka. Pri tem je treba izhajati iz namena obravnavane določbe, ki je v tem, da se zaradi razbremenjevanja dela državnega zastopnika in sodišč išče mirna rešitev spornih razmerij že pred uvedbo pravdnega postopka.

8. V obravnavanem primeru pravda (še) ni začela teči, tožeča stranka pa je sodišču predložila potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku (sicer po vloženi tožbi, a pred njeno vročitvijo toženi stranki in pred izdajo izpodbijanega sklepa). Zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča zadoščeno zahtevi procesnega pogoja, predvidenega v 27. členu ZDOdv in bi pomenilo zavrženje tožbe zaradi napačnega sklepanja o opustitvi predhodnega postopa pri Državnem odvetništvu resen poseg v pravico do sodnega varstva tožeče stranke.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1540/2019
• VSL Sklep II Cp 2015/2019
• VSL Sklep II Cp 2019/2022