VSL Sodba I Cp 1636/2019

Jedro

Toženec svoje odsotnosti z naroka, na katerega je bil vabljen, ni opravičil. Zato so neutemeljeni njegovi pritožbeni očitki, da se o zadevi ni mogel neposredno izjaviti na ustni obravnavi ter vplivati na izid postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 106608/2017 s 17. 11. 2017 ostane v veljavi za glavnico v višini 471,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2017 dalje ter za izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2017 dalje. V presežku je za stroške izvršilnega postopka sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, tožencu pa naložilo, da je dolžan tožnici povrniti 237,74 EUR stroškov pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec. Uveljavlja številne kršitve ustave, mednarodnih pogodb in zakonov ter opozarja, da neposredno ni mogel sodelovati na ustni obravnavi. Meni, da sodišče ni ugotovilo resničnega stanja, saj ni upoštevalo, da tožeča stranka ni odvažala smeti, zato njen zahtevek ni utemeljen. Toženec navaja, da vode ne uporablja, ker ima svoj vodovod, ki si ga je tožnica protipravno prilastila. Predlaga, da sodišče opravi pošteno in javno sojenje, izvede dokaze v njegovo korist in upošteva določila ustave.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče je 17. 4. 2017 opravilo narok za glavno obravnavo, na katerega je vabilo tudi toženca, vendar ta nanj ni pristopil. Svoje odsotnosti ni opravičil, zato so neutemeljeni njegovi pritožbeni očitki, da se ni mogel o zadevi neposredno izjaviti na ustni obravnavi ter vplivati na izid postopka. To možnost mu je sodišče omogočilo, vendar je ni izkoristil.

7. Sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnica pooblaščena izvajalka gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki, da toženec kot lastnik objekta na naslovu ..., B., ni plačal računov za opravljanje komunalne storitve za obdobje od junija 2016 do septembra 2017, da toženec ni dokazal, da tožnica v vtoževanem obdobju ni opravljala komunalnih storitev, pa tudi ne lastništva vodovoda, ki je v upravljanju tožnice. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnica utemeljeno zahteva plačilo vtoževanih računov.

8. Pritožbene navedbe, s katerimi toženec izpodbija pravilnost dejstev, ugotovljenih v sodbi sodišča prve stopnje, glede neopravljanja izvajanja komunalnih storitev, so neupoštevne, saj v sporih majhne vrednosti sodbe ni dovoljeno izpodbijati zaradi morebitnega zmotno ugotovljenega dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP), prav tako pa je neutemeljena graja materialnopravnih zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih toženec s pavšalnim sklicevanjem na določila ustave, zakonov in mednarodnih konvencij ne more omajati.

9. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi določila 353. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

14.05.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 1396/2018
• VSL sodba II Cpg 1075/2015
• VSC sodba Cpg 349/2012