VSL Sklep I Cpg 99/2020

Jedro

Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES IN Gvin, stroškov amortizacije opreme, uporabnine za računalnik ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja.

Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino v prejšnjih dveh točkah navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.

Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki priznalo izvedenino v znesku 764,90 EUR.

2. Zoper sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje izvedenka. V pritožbi pojasnjuje, da se pritožba nanaša na nepriznani del plačila za stroške v višini 220,00 EUR, ki jih je sodišče (prve stopnje) zavrnilo z navedbo, da so to stroški poslovanja samostojne podjetnice in niso nastali kot posledica izdelave izvedenskega mnenja, nato pa utemeljuje, da to ne drži.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi spornih stroškov je pravilna iz razlogov, navedenih v nadaljevanju. Po prvem odstavku 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Po tretjem odstavku 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku imajo izvedenci in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Iz besedila te določbe izhaja, da je izvedenec upravičen do povrnitve (le) tistih stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov, ki so v zvezi z izdelavo konkretnega dela, tj. izvedenskega izvida in mnenja. Ta določba pa ne daje izvedencu pravice do povrnitve stroškov, ki jih ima zato, da lahko na splošno opravlja delo kot izvedenec.¹ Stroške, do katerih je izvedenec upravičen, pa mora tudi ustrezno izkazati.²

5. V konkretnem primeru to pomeni, da izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES IN Gvin, stroškov amortizacije opreme, uporabnine za računalnik ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja. Sodišče prve stopnje teh stroškov izvedenki pravilno ni priznalo.

6. Kot stroške, ki so nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja bi bilo sicer mogoče šteti stroške za papir in pisarniški material ter kopiranje in vezavo, vendar pa v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti njihove višine. Kot izhaja iz tabele stroškov, ki jo je izvedenka navedla v obrazložitvi stroškovnika in jo ponovno navaja tudi v pritožbi, ti stroški niso tisti, ki naj bi jih zaračunavala družba V. d.o.o., zato niso zajeti s predloženim računom te družbe (priloga C1), na katerem pa tudi sicer stroški niso specificirani. V svoji obrazložitvi stroškovnika (pa tudi še v pritožbi) pa izvedenka te stroške navaja zgolj kot pavšalni znesek.

7. Izvedenka tudi ni utemeljila in izkazala stroškov arhiviranja mnenja za 5 let. Iz njene obrazložitve stroškovnika in pritožbe izhaja le, da je izvedenka višino teh stroškov določila na način, da je za vsak mesec (torej 60 mesecev) določila strošek 1 EUR.

8. Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino v prejšnjih dveh točkah navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.

9. Zgornjih zaključkov pa ne more spremeniti dejstvo, da je izvedenka na podlagi dogovora s svojim delodajalcem dolžna določene stroške plačati delodajalcu. Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem. Dejstvo, da so bili tovrstni stroški izvedenki v nekem drugem postopku priznani, pa zgornjih ugotovitev tudi ne more izpodbiti.

10. Ne glede na to, da v konkretnem primeru, ko delodajalec izvedenke ni zahteval povrnitve stroškov, ta določba ne pride v poštev, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da iz razloga, ker se četrti odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki določa delodajalčevo pravico do povrnitve dejanskih izdatkov, navezuje na tretji odstavek istega člena (sama zase bi bila ta določba namreč nesmiselna), zgoraj navedeno smiselno velja tudi za morebitne izdatke delodajalca.

11. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo.

12. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. tudi sklepa Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cpg 68/2019 z dne 19. 4. 2019 in Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 432/2019 z dne 20. 5. 2019.
² Prim. tudi sklep Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cpg 68/2019 z dne 19. 4. 2019.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 641/2020
• VSL Sklep I Cpg 294/2020
• VSK Sklep PRp 7/2020