<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 1984/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.1984.2019
Evidenčna številka:VSL00031027
Datum odločbe:30.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:nagrada in stroški izvedenca - izvedensko mnenje - stroški za analize - manjkajoči predujem - plačilo predujma

Jedro

Sodišče je utemeljeno priznalo stroške analize bioloških vzorcev v znesku 538,00 EUR, ki temeljijo na računu nemškega laboratorija, ta analiza pa je bila podlaga za celotno izvedensko mnenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom priznalo stroške analize bioloških vzorcev v izvedbi nemškega laboratorija v znesku 538,00 EUR (I. točka sklepa). Toženki je naložilo, da v 15-tih dneh založi manjkajoči predujem v znesku 470,45 EUR (II. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje toženka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka ter smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijani sklep. Navaja, da se odločitve prvega sodišča v I. točki sklepa ne da preveriti. Toženka ni nikoli prejela dokončnih rezultatov analize. Toženka zato dvomi, da je bila analiza sploh opravljena, zato bi moralo sodišče v tem delu zavrniti račun laboratorija. Če je bila analiza opravljena v celoti, pa toženka zahteva, da se jo z analizo vsaj seznani. Odločitev o plačilu manjkajočega predujma je napačna, saj toženka ne dolguje 470,45 EUR, temveč le 342,59 EUR. Prvo sodišče je napačno poračunalo vse založene predujme toženke in priznane stroške izvedencev v zadevi. Skupaj je toženka založila predujme v znesku 1.900,00 EUR. Glede na toženkino dokazno breme in izplačane zneske izvedencem, toženka dolguje iz naslova manjkajočega predujma le še 342,59 EUR. Glede na to, da se je zadeva zaključila s sodno poravnavo dne 16. 5. 2019, je toženka upravičena še do vračila sodne takse v višini 20,00 EUR, kar bi sodišče lahko upoštevalo pri plačilu manjkajočega predujma. Če sodišče takse ne more poračunati v okviru poračuna stroškov izvedbe dokazov, pa toženka zahteva, da se ji taksa vrne na njen bančni račun.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je utemeljeno priznalo stroške analize bioloških vzorcev v znesku 538,00 EUR, ki temeljijo na računu nemškega laboratorija, ta analiza pa je bila podlaga za celotno izvedensko mnenje sodne izvedenke dr. A. A. Iz podatkov spisa je razvidno, da je izvedenka v celoti opravila svojo nalogo. Po sklenitvi sodne poravnave 16. 5. 2019 je izvedenka 18. 6. 2019 predložila prvemu sodišču v zvezi z analizo las še dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 6. 6. 2019 (r. št. 144 spisa), s čimer je bilo njeno delo zaključeno (dodatnih stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja ni priglasila). Prvo sodišče te dopolnitve še ni vročilo toženki, kar bo moralo storiti, glede na njeno zahtevo in ne glede na to, da je zadeva že pravnomočno končana.

5. Prvo sodišče utemeljeno terja od toženke manjkajoči predujem v znesku 470,45 EUR. Toženka je očitno spregledala, da je bil v okviru izvedenskega dela dr. A. A. s pravnomočnim sklepom z dne 18. 1. 2019 odmerjen tudi strošek odvzema bioloških vzorcev s pošiljanjem v tujino, kar je izvedel Inštitut za sodno medicino v Ljubljani. Ta strošek je bil priznan v znesku 128,10 EUR, kar je bilo inštitutu že plačano. Izvedba tega dokaza je bremenila le toženko, zato manjkajoči predujem ne znaša 342,59 EUR, kot trdi toženka, ampak 470,45 EUR (malenkostna razlika med zneskoma 128,10 EUR in 127,86 EUR gre na račun zaokroževanja zneskov posameznih plačil vsem trem izvedencem v zadevi, kot je to razvidno iz podatkov spisa). Zato je pravilna tudi odločitev v II. točki izpodbijanega sklepa.

6. Na toženkino obveznost plačila manjkajočega predujma ne vpliva okoliščina, da naj bi bila upravičena do delnega vračila sodne takse, saj pobotanja teh zneskov ni mogoče opraviti. Delno vračilo sodne takse toženki je treba urediti posebej.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 249

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.03.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM2MDUz