VSL Sklep II Cp 1669/2019

Jedro

Ker nobeden od udeležencev oziroma solastnikov nepremičnin ni podal predloga, da mu namesto prodaje nepremičnini v celoti pripadeta ob izplačilu drugih solastnikov tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, je sodišče pravilno odločilo (ob predhodno ugotovljeni nemožnosti fizične delitve), da se nepremičnini v solastnini razdelita tako, da se prodata in se kupnina razdeli med udeležence postopka v skladu s solastninskimi deleži (civilna delitev).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdelilo nepremičnini ID znak parcela 001 in parcela 002, ki sta v solastnini udeležencev postopka tako, da se nepremičnini prodata in kupnina razdeli med udeležence v skladu s solastninskimi deli (I. točka izreka). Odločilo je, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da ne razpolaga z dovolj sredstvi za izplačilo predlagateljice, kljub temu pa ji je ponudila 14.000 EUR. Predlagateljica se do te ponudbe pisno ni opredelila, zaradi česar je sklep sodišča o prodaji nepremičnine preuranjen in bo prvi nasprotni udeleženki povzročil njeno nenadomestljivo škodo. Ostali nasprotni udeleženci se predlagateljici niso pridružili zaradi poznavanja zdravstvene in socialne problematike prve nasprotne udeleženke. Napačno je stališče, da na nepremičnini ni mogoče vzpostaviti etažne lastnine. Če nihče od udeležencev ne more založiti sredstev, potrebnih za gradbena dela, to ne pomeni, da ni možno vzpostaviti etažne lastnine. Civilna delitev zato ne pride v poštev in je določilo 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) uporablja za napačna. Predlaga ureditev zadeve v mediaciji pri višjem sodišču v Ljubljani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 70. člena SPZ mora sodišče na podlagi vloženega predloga za delitev najprej ugotoviti, ali je možna fizična delitev. Citirano določilo določa vrstni red za delitev, udeleženci pa se lahko o načinu delitve odločijo le v primeru, če o tem dosežejo sporazum. Če ga ne dosežejo, se sodišče na njihove predloge glede načina delitve ne ozira, kar pa ne pomeni, da jih ni dolžno pretehtati in če je to mogoče tudi upoštevati. Sodišče zakon zavezuje, da najprej poskuša doseči delitev v naravi. Šele, če to ni mogoče, lahko pride do delitve s prodajo in delitvijo izkupička. V obravnavanem primeru je sodišče odločilo, da se nepremičnina deli s civilno delitvijo, saj je ugotovilo, da fizična delitev v naravi ni možna, niti ni možna delitev z izplačilom razlike v vrednosti, poleg tega nihče od solastnikov ni podal predloga, da mu pripade nepremičnina ob izplačilu drugih solastnikov.

5. Prvostopenjsko sodišče je pred dokončno odločitvijo najprej rešilo vprašanje, ali je mogoče nepremičnino fizično deliti. Ker sodišče za rešitev tega vprašanja ni imelo strokovnega znanja, je postavilo izvedenca gradbene stroke A. A., ki je ugotovil, da fizična delitev nepremičnine po solastniških deležih ni mogoča. Upoštevajoč stanovanjske površine (v kleti je kurilnica za celo stanovanjsko stavbo, stopnišče poteka po sredini stanovanjske hiše) pa fizična delitev brez večjih vlaganj ni možna. Ocenil je, da fizična delitev ekonomsko (zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine) in tehnično (ne da se priti do zaključene stanovanjske enote) ni upravičena. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da fizična delitev nepremičnine po stanju ob delitvi ni mogoča, če bi bila mogoča po (zato potrebni) predelavi nepremičnine ob investicijskih vlaganjih solastnikov, pa bi bilo potrebno soglasje solastnikov za te posege. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da takega soglasja solastnikov ni, zato je pravilno zaključilo, da nepremičnina ni fizično deljiva. Pritožbena navedba, da je možno vzpostaviti etažno lastnino, zato ni utemeljena. V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da solastniki ne soglašajo, da bi se opravila vlaganja v nepremičnino v zvezi z deli, potrebnimi za prezidavo nepremičnine tako, da bi bilo mogoče vzpostaviti etažno lastnino (primerjaj zapisnik z 8. 5. 2018 na list. št. 84).

6. Ker nobeden od udeležencev oziroma solastnikov nepremičnin ni podal predloga, da mu namesto prodaje nepremičnini v celoti pripadeta ob izplačilu drugih solastnikov tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče, je sodišče pravilno odločilo, da se nepremičnini v solastnini razdelita tako, da se prodata in se kupnina razdeli med udeležence postopka v skladu s solastninskimi deleži (civilna delitev). Poleg tega so udeleženci sami na naroku 8. 5. 2018 dosegli poglavje o civilni delitvi.

7. Pritožnica v pritožbi sodišču neutemeljeno očita, da je sklep preuranjen, saj se predlagateljica ni opredelila do njene ponudbe, da ji izplača 14.000 EUR. Prva nasprotna udeleženka je z vlogo z 9. 3. 2018 predlagala predlagateljici izplačilo 14.000 EUR v mesečnih obrokih po največ 150 EUR. Sodišče je vlogo s ponudbo vročilo predlagateljici, ki jo je prejela 21. 3. 2018. Na naroku 8. 5. 2018 je predlagateljica (kot tudi ostali udeleženci s prvo nasprotno udeleženko) soglašala s civilno delitvijo nepremičnin, to je s prodajo in razdelitvijo kupnine med solastnike, saj fizična delitev nepremičnin v naravi ni možna niti z izplačilom razlike v vrednosti. Predlagateljica se je torej seznanila s ponudbo nasprotne udeleženke in je očitno ni sprejela. Pritožbeni očitek o preuranjeni odločitvi zato ni utemeljen.

8. Glede pritožbenega predloga za mirno rešitev zadeve v mediaciji pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz uradnega zaznamka višjega sodišča z 21. 10. 2019 izhaja, da je bila zadeva ponujena v mediacijo, vendar stranke niso podale soglasja. Pritožbeno sodišče sicer razume prizadevanja pritožnice za ohranitev obstoječega stanja nepremičnin, saj predstavljata nepremičnini zanjo in njeno družino dom, vendar imajo tudi ostali solastniki lastninska upravičenja, eno od njih je tudi pravica zahtevati delitev (69. člen SPZ). To je predlagala predlagateljica, ostali solastniki so v postopku sodelovali kot udeleženci in civilni delitvi (ob predhodno ugotovljeni nemožnosti fizične delitve) niso nasprotovali, ampak so z njo soglašali.

9. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

16.03.2020

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2988/2012
• VSL sklep II Cp 569/2016
• VSL Sklep I Cp 1756/2017